Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Filmoteka V živo RTV 365 Raziskujte Več
Domov
Raziskujte
Zadnja priložnost
Za otroke
V živo
Filmoteka
Glasba
Zgodovina
Seznam
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Zadnja priložnost Za otroke V živo Filmoteka Zgodovina
Seznami
Zaključi urejanje
Moje
Naročnine
Zaključi urejanje
Vse naročnine
Oddaje
Televizija Radio Podkasti

Raziskujte

Odmevi in mantre

19. 1. 2022

V širokem polju vmesij med improvizacijo in kompozicijo poslušamo glasbo Stefana Goldmanna, Giacinta Scelsija in Jonasa Kocherja

Kultura

19. 1. 2022

V Cankarjevem domu smo si ogledali mednarodno razstavo Koža; Goran Bertok, Ewa Doroszenko, Görkem Ergün, Karina-Sirkku Kurz, Anne Noble in Špela Šivic razkrivajo različne fotografske prakse, ki se vrtijo okoli tega največjega človeškega organa. V Galeriji SLOART smo obiskali razstavo Stranske ulice: Miha Štrukelj jih je fotografiral in z mrežo prenesel na platno. Opozarjamo na premieri filmov Telesce (režiserka Laura Samani) in Električno življenje Louisa Waina (režiser Will Sharpe), nikakor pa nismo spregledali shoda Proti socialnemu čiščenju mesta, ki so ga v Ljubljani pripravili iz nekdanje tovarne Rog izseljeni umetniki, kreativci, skejterji, aktivisti in drugi. Povečini še niso našli novih prostorov.

Ljubljana: Shod Proti socialnemu čiščenju mesta

19. 1. 2022

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo redaktorice: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec in Teja Kunst.

Dve razstavi: Koža in Stranske ulice

19. 1. 2022

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo redaktorice: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec in Teja Kunst.

Premiera filma Električno življenje Louisa Waina

19. 1. 2022

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo redaktorice: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec in Teja Kunst.

Kinodvor: premiera filma Telesce

19. 1. 2022

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo redaktorice: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec in Teja Kunst.

Tomo Križnar

19. 1. 2022

V ciklu glasbenih oddaj Moj klasični hit boste lahko znane Slovence spoznali na prav poseben način, s klasično glasbo. Iz sveta medijsko najbolj prepoznavnih osebnosti so izbrali šest zanimivih osebnosti različnih poklicev, ki so spregovorili o svojih najljubših klasičnih delih: predsednika Boruta Pahorja, plavalca Darka Đurića, popotnika Toma Križnarja, duhovnika Roberta Friškovca, pesnico Svetlano Makarovič in poslovneža Iva Boscarola. Tomo Križnar, svetovni popotnik in humanitarni delavec, je ustvarjalcem oddaje zaupal svojo zanimivo glasbeno zgodbo. Scenarist in urednik oddaj Daniel Celarec, režiser in montažer Jernej Kastelec, direktor fotografije Marko Kočevar.

Srce šansona

19. 1. 2022

Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo, ter se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.

Josip Jurčič: Deseti brat 14/34

19. 1. 2022

"...Cvet vsega društva pa so bili poglavni naši znanci: Kvas, deseti brat in Dolef, dasi so se različno vedli. Kvas je tiho sedel na oglu in opazoval ljudi in navade. Kmetje, posebno starešina Matevžek, ki je sedel v kotu in razdrl nekatero neumno in smešno, so si imeli in šteli za veliko čast, da je svatovščina imela gosposkega gosta. Zato so pa pokladali najtolstejše in najlepše grižljaje predenj. Deseti brat ni hotel sedeti med gosti. V svoji navadni obleki je stal sredi hiše, zdaj pa zdaj seglasno zagrohotal, in kadar so godci kako novo ubrali, je vzdigoval nerodno bose noge, jih metal visoko od sebe in s peto bil ob tla, kakor bi hotel plesati..." Mladi razumnik, grajska gospoda, gostilniško omizje in vaški posebnež, svobodoljubne ideje in ljudsko izročilo, realizem in romantika, patina 19. stoletja in brezčasnost – vse to je slovenska literarna klasika, Jurčičev Deseti brat iz leta 1866. Ob pisateljevem postopnem razpletanju skrivnosti romanesknih likov in občasnih humornih vložkih je zgodba še vedno napeta in privlačna: dogajanje, ki so ga začrtali koristoljubje in pretekli grehi, poganjajo ljubezen in ljubosumje ter maščevalnost. A ta prvi slovenski roman ni ostal le na papirju, preselil se je že na gledališke deske, na operni oder in na filmsko platno, zdaj pa še v zvočno knjigo. Bere dramski igralec Iztok Mlakar. Režiser: Alen Jelen Asistentka režiserja: Renata Vidič Tonski mojster: Vojko Kokot Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Mastering: Vjekoslav Mikez Posneto v RC RTV Koper-Capodistria, Studio 6, junij - julij 2021 v sodelovanju s SNG Nova Gorica.

Mala nočna glasba

19. 1. 2022

Umetnost premaga čas. Kadar se to zgodi z drobnimi skladbami, kadar to dokazuje glasba, ki je nastala bolj priložnostno, se zavemo, kako imajo tudi drobne umetnine silno moč obstanka in nesmrtnosti. Mozart, Rossini in Benjamin Ipavec so ustvarili glasbo, ki jo še vedno radi poslušamo.

Leto Giuseppeja Tartinija, 330. obletnica rojstva

19. 1. 2022

Poleg prispevka o Giuseppeju Tartiniju, se bomo tokrat v oddaji dotaknili še vsebine zadnje revije Glasna, nove koncertne sezone Grajske harmonije ter nove sezone komornega abonmaja v Račah in ob koncu še 5. koncerta komornega abonmaja v Mariboru.

Zbrani samospevi Josipa Ipavca – zbirka treh zgoščenk založbe Litera, 2.del

19. 1. 2022

Mariborska založba Litera je namreč ob koncu preteklega leta izdala zbirko treh zgoščenk s samospevi Josipa Ipavca, skladatelja, od čigar smrti je minilo 100 let. Samospeve so poustvarili baritonist Gabriel Lipuš, sopranistka Regine Hagler, mezzosopranistka Monika Bohinec, instrumentalni ansambel 4Saxes ter pianistka Tatjana Pichler. Tokrat boste lahko slišali izbrane Ipavčeve nemške samospeve.

Koža in Feniks

19. 1. 2022

Predstavljamo dve razstavi: različnim pogledom na človekovo kožo – od njene površine do družbene umeščenosti – se posveča razstava v Cankarjevem domu v Ljubljani, medtem ko je v mariborski Kibli na ogled velika skulptura z naslovom Feniks kiparja in nekdanjega ministra za kulturo Zorana Pozniča.

Koža kot organ, ločnica, ščit, medij, metafora in milje

19. 1. 2022

Včasih rečemo, da kdo ne more iz svoje kože, in kožo po večini res dojemamo kot nepremično ločnico med sabo in okoljem. Koža kot organ, ločnica, ščit, medij, metafora in milje je v ospredju fotografske razstave v Cankarjevem domu v Ljubljani. Dela razkrivajo različne poglede nanjo, ki se nanašajo tako na njeno površino kot na njeno družbeno vlogo. O koži po večini razmišljamo kot o delu svoje podobe, manj pa imamo v mislih, da ob njeni pomoči doživljamo in zaznavamo zunanji svet. Tudi fotografija je medij, s katerim ključno oblikujemo svoje predstave o svetu in sebi, in morda jo lahko nekoliko primerjamo s kožo. Da je prav fotografija lahko tisti medij, v katerem je mogoče vzpostaviti razmerje med stikom in pogledom, kožo in podobo, menita tudi kuratorki razstave Koža Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj. Tako koža kot fotografija pa sta tudi nosilki spomina. Na to se navezuje Anne Noble, ki z makrofotografijami kocin vzbuja skoraj taktilne občutke. Koža je nekaj intimnega in bližnjega, odtujena od telesa pa hitro lahko postane vir nelagodja, kot se zgodi v projektu umetnice Karine-Sirkku Kurz, ki prikazuje motive, posnete med lepotnimi kirurškimi posegi. Telo pri plastični kirurgiji postane predmet modeliranja in oblikovanja, odstranjene dele telesa pa dojemamo kot nekaj odvečnega, tujega. Upodabljanje kože se je sčasoma tudi spreminjalo – v 20., še toliko bolj pa v 21. stoletju je postala samostojen motiv, ki razkriva intimno področje lastne strukture. Predstavljanje kože začne presegati žanr portretistike ter se naslanja na krajino, impresijo in abstrakcijo. O njej pa je treba razmišljati tudi v okviru današnjega pogleda na lepoto, ki ga v veliki meri ustvarjajo družbeni mediji. Ti tudi zaradi lahkotnosti manipuliranja z lastno podobo ustvarjajo nerealistične ideale. To je tema serije Radikalna lepota, v kateri umetnica Ewa Doroszenko digitalne podobe izkrivlja in razkroji vse do nerazpoznavnosti. Razstava Koža, ki je nastala v sodelovanju Cankarjevega doma in zavoda Membrana, bo na ogled še do 1. marca, spremlja pa jo tudi tematska številka revije Fotografija.

V rumeni hiši ...

19. 1. 2022

Tomaž Domicelj je zaslužno ime in hkrati pionir slovenske popularne glasbe. Ne samo glasbenik, kantavtor, tudi slavist, publicist, novinar in marsikaj čez … V tem letu ga čaka nekaj pomenljivih projektov o katerih bo postregel iz prve roke v oddaji AriZONA. Armando Šturman vabi k poslušanju … Glasbena oprema: CALEDONIA SWING – VAN MORRISON DANES BO SREČEN DAN – TOMAŽ DOMICELJ BANANE – TOMAŽ DOMICELJ LETA 2050 – TOMAŽ DOMICELJ ft. KARAMELA VLAK NA JUG – TOMAŽ DOMICELJ ŽIVLJENJE JE LEPO – TOMAŽ DOMICELJ

Pesem za stenice, sopran in bariton

19. 1. 2022

Igra skuša na dokumentaren način predstaviti ljubezensko snubljenje pri različnih žuželkah in ga primerjati tudi s podobnimi človeškimi prizadevanji. V igri so uporabljeni posnetki stenic, ki jih je v svojem bogatem raziskovalnem delu zbral dr. Matija Gogala, in posnetek predstave Don Juan Wolfganga Amadeusa Mozarta v Metropolitanski operi. Režiser: Aleš Jan Tonski mojster: Staš Janež Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radi Slovenija septembra 1997.

Hornist Jože Falout

19. 1. 2022

V Arsovih spominčicah bomo predstavili izbor skladb s hornistom Jožetom Faloutom, ki je bil dolgoletni solist Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana. Član orkestra je bil od sezone 1965/1966 do sezone 1976/1977 in v letih 1983/1984 in 1987/1988. Od ustanovitve leta 1958 je bil tudi član Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana in je v njem igral do prenehanja delovanja leta 1990. Fože Falout je bil v letih od 1962 do 1982 tudi redni član Ansambla Slavko Osterc in dolgoletni redni ter nato zaslužni profesor za rog na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Prejel je dve nagradi Prešernovega sklada: leta 1964 za svoje solistične umetniške dosežke, leta 1983 pa kot član Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana, nato je leta 1988 prejel še Betettovo nagrado Društva slovenskih glasbenih umetnikov. Jožeta Falouta bomo poslušali kot solista z orkestrom in kot komornega glasbenika: v Koncertu za rog in orkester št. 2 v Es-duru, K417 Wolfganga Amadeusa Mozarta, Pihalnem kvartetu št. 4 v B-duru Gioacchina Rossinija, Koncertu za rog in orkester št. 1 v Es-duru, op. 11 Richarda Straussa in Treh kratkih skladbah za pihalni kvintet Jacquesa Iberta. Oddajo, ki jo je pripravila Tjaša Krajnc, bomo ponovili v četrtek, 20. januarja, ob 5.05.

l'Orchestre national de France - Martial Solal

20. 1. 2022

Skozi mednarodno EBU izmenjavo smo v predvajanje pridobili koncert francoskega l'Orchestre national de France. Izvajali so glasbo pianista Martiala Solala (1927), ki sodi med najslavnejše francoske jazziste. Slišali bomo: Koncert za pozavno, klavir kontrabas in orkester Solisti: Jean-Paul Celea, kontrabas Denis Leloup, pozavna Hervé Sellin, klavir Koncert za saksofon Solist: Jean-Charles Richard, sopran in bariton saksofon Koncert za klavir ('Coexistence') Solist: Eric Ferrand-N'Kaoua, klavir

Dmitrij Šostakovič, 3. del

19. 1. 2022

Premiero za četrto simfonijo je skladatelj načrtoval decembra leta 1936, a je bila ta po izidu ostre kritike Lady Mcbeth v Pravdi odpovedana. Večina raziskovalcev je mnenja, da si je Šostakovič s tem rešil življenje. Četrto simfonijo je napisal v povsem drugačnem slogu od tistega, ki sta ga izžarevali predhodni simfoniji. Več skladateljevih glasbenih kolegov je bilo zaskrbljenih, kakšen vtis bo delo napravilo na Stalina, saj je bilo očitno, da presega pravila socialističnega realizma. Na koncu so Šostakovičevo Četrto simfonijo v c-molu op. 43 premierno izvedli šele po Stalinovi smrti.

Glasbena jutranjica, 3. del

19. 1. 2022

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Glasba madžarskih skladateljev

19. 1. 2022

Franz Liszt/Emanuel von Geibel: Tihi lokvanj, S. 321 Izvajalca: Margaret Price, sopran, in Cyprien Katsaris, klavir Zoltán Kodály: Duo za violino in violončelo, op. 7 Izvajalca: Žiga Brank, violina, in Milan Hudnik, violončelo

Paul Verlaine: Marina

19. 1. 2022

Francoski pesnik Paul Verlaine (1844–1896) je eden izmed začetnikov tako imenovane novoromantične lirike. Na oblikovni ravni sta za njegovo poezijo značilni stroga formalna urejenost in muzikaličnost, na vsebinski pa je njegova poezija polna mehkobe, razpoloženj in svojevrstnih impresij. To velja tudi za pesem Marina, ki jo je pesnik napisal leta 1866. Prevedel jo je Boris A. Novak, interpretira pa jo Pavle Ravnohrib.

Kristalni abonma, Pevski večer in Sonična ontologija malomarnosti

19. 1. 2022

Ob sredah ob 17:00 na programu Ars poslušamo Glasbeni utrip, v katerem se bomo danes posebej posvetili Tartiniju, zvečer pa bomo v Arsovem art ateljeju predstavili novo zvočno delo srbske umetnice Manje Ristić z naslovom Sonična ontologija malomarnosti. Poleg tega vas vabimo še na dva koncerta: v Škofji Loki se bo ob 19:30 začel koncert za Kristalni abonma, na katerem bosta nastopila skladatelj in kitarist Nejc Kuhar ter violinistka Moeko Sugiura, Akademija za glasbo pa vabi na Pevski večer študentk in študentov iz razreda Pie Brodnik, ki se bo ravno tako začel ob 19:30 in bo potekal v Dvorani Univerze v Ljubljani.

Glasba madžarskih skladateljev

19. 1. 2022

Bálint Bakfark: Tri fantazije Izvajalec: Dániel Benkő, lutnja Mark Rozsavölgyi: plesi iz cikla Glasovi upanja z vzhoda Izvajalec: Kvartet Festetics Ferenc Farkas: Prizori iz Ogrske Izvajalec: Slovenski kvartet klarinetov Béla Bartók: Koncert za violino in orkester št. 1, SZ. 36 Izvajalci: Midori, violina; Orkester Berlinske filharmonije in dirigent Zubin Mehta

Nove izdaje - Kristijan Krajnčan, Marko Churnchetz, Teo Collori

18. 1. 2022

Poslušamo novie izdaje Big Banda RTV Slovenija z Markom Churnchetzom, Kristijanom Krajnčanom in Teom Collorijem.

Kultura

18. 1. 2022

Ogledali si bomo razstavo Taljenje v galeriji Jakopič v Ljubljani in prebrali prevod Descartesovega dela Strasti duše. Predstavili bomo Nepopolne zgodbe filmskega režiserja in scenarista Matjaža Ivanišina, zanimala nas bo pa tudi interpretacija simbolnega imaginarija sodobne slovenske narodnozabavne glasbe.

Videoinstalacije s filmi Matjaža Ivanišina

18. 1. 2022

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo redaktorice: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec in Teja Kunst.

Prevod Descartesovega dela Strasti duše

18. 1. 2022

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo redaktorice: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec in Teja Kunst.

Teorija o izdaji Ane Frank

18. 1. 2022

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo redaktorice: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec in Teja Kunst.

Razstava Taljenje v galeriji Jakopič

18. 1. 2022

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo redaktorice: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec in Teja Kunst.

Barbara Pešut: Jebopisi

18. 1. 2022

Barbara Pešut je glasbenica, tekstopiska (med drugim je napisala tekst za ponarodeli hit Samo ljubezen), pesnica in pisateljica. Že v svojem zgodnjem pripovednem delu Čudoviti klon je namenila erotiki pomembno vlogo, še pomembnejšo vlogo pa ima erotika v pisateljičini zbirki (z zgovornim naslovom) Jebopisi. Prizorišča in časi zgodb so različni, med prizorišči je tudi splet, med časi pa tudi prihodnji, toda vse objavljene zgodbe imajo skupni imenovalec: odlikujejo se s pisateljičino prepoznavno pisavo, hkrati sproščeno in erotično. Več o pisateljičini prozi pa v Literarnem večeru; v njem bomo predvajali (ob uvodni pesmi Tvoja sem) štiri zgodbe oziroma odlomke iz njih (V bloku, za božič, Združena Evropa, Šiška, ponoči v družbi in Afrika v sušnem obdobju) in nekaj njenih izjav iz intervjuja za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom. Nikar ne zamudite.

Brez dokazov

18. 1. 2022

V igri novinarka raziskuje izginotje kakršnega koli poročila o skrivnostni smrti svojega bratranca v slovenski osamosvojitveni vojni. Do velikega dela resnice se ji sicer uspe dokopati, a dokazov za svojo zgodbo vendarle še nima. Avtorica: Dragica Potočnjak Režiserka: Ana Krauthaker Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Darja: Ana Urbanc Lisjak: Vladimir Vlaškalić Vouk: Branko Jordan Čuk: Sandi Pavlin Medved: Borut Veselko Darjin partner: Jernej Gašperin Darjin bivši mož: Gregor Gruden Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2015.

Unesco katedra FHŠ, Pokrajinski muzej, Moliere

18. 1. 2022

V oddaji predstavljamo četrto Unescovo katedro v Sloveniji, ki je nastala v sodelovanju s FHŠ oziroma Univerzo na Primorskem ter Škocjanskim parkom. Namenjena je predvsem obravnavi dediščine. Pobliže si pogledamo, kako teko priprave na prenovo zbirke novejše zgodovine v Pokrajinskem muzeju v Kopru, nekaj minut pa na bomo posvetili tudi 400-letnici rojstva slovitega komediografa Jeana Baptista Poquelina - Moliera.

Tamburaški orkestri na Slovenskem

18. 1. 2022

Tamburica je glasbilo, ki ima na Slovenskem več kot 130-letno tradicijo. Njene korenine pa segajo daleč nazaj v antično Perzije, ko tamburico izvorno najdemo v obliki lutnje. Dolgovrato lutnjo je moč najti tudi na poslikavah v staro-egipčanskih grobnicah. Razvoj lutnje je pozneje šel v dve smeri. Kratkovrato lutnjo so Arabci prenesli na španska tla, v južno Italijo in Sicilijo – v Španiji se je razvila v kitaro, v Italiji pa v mandolino. Dolgovrato lutnjo, predhodnico tamburice, so na balkanska tla prinesli Turki. Razširila se je po ozemlju celotnega Balkana in tako jo poznamo tudi pod drugimi imeni: pandura v Bolgariji, bandura v Ukrajini, balalajka in domra v Rusiji. Najbolj se je to glasbilo udomačilo v Makedoniji, na Kosovu ter v Bosni in Hercegovini. Od tam je tamburica prešla tudi severneje, v Slavonijo in Bačko ter v 18. in 19. stoletju postala najbolj značilno ljudsko glasbilo Slavonije in Vojvodine. Vse to beremo v učbeniku ”Šola za tamburice” nekdanjega ravnatelja glasbene šole Brežice Dragutina Križanića. V Sloveniji beležimo več kot 40 tamburaških sestavov. V času utrjevanja narodne zavesti v drugi polovici 19. stoletja so imeli tamburaški zbori pomembno vlogo. V zadnjem polstoletnem obdobju so se prelevili v tamburaške orkestre z visoko zastavljenimi glasbenimi cilju in z izvajanjem tehtnih umetniških skladb. Tamburaštvu na Slovenskem posvečamo pozornost v oddaji, v kateri bosta svoje poglede in izkušnje delila Daniel Leskovic, producent za inštrumentalno-glasbeno področje na JSKD Republike Slovenije, in Marko Simčič, predsednika tamburaškega orkestra Dobréč. Tamburaški orkestri iz Majšperka, Šmartnega, Reteč, Vipave, Artič in orkester Dobréč pa bodo izvajali priredbe ljudskih napevov, umetne skladbe slovenskih skladateljev in priredbe priljubljenih melodij. Oddajo je pripravila Nika Rožanc.

Glasba, gledališče … in ves ta jazz

18. 1. 2022

Oddaja o muzikalu tuje in domače produkcije.

K Slovenskemu knjižnemu sejmu sodijo nagrajenci

24. 11. 2021

Kako letošnja dobitnica nagrade Slovenskega knjižnega sejma za najboljši knjižni prvenec, Natalija Milovanović, in dobitnik nagrade Radojke Vrančič za mladega prevajalca, Tomaž Potočnik, vidita svoje ustvarjanje? Kakšna je bila pot, ki ju je vodila v jezikovne svetove, kako ju določajo? In predstavljamo tudi odlomke iz njunih izbranih del.

Josip Jurčič: Deseti brat 13/34

18. 1. 2022

"...Pa morda si delam še preveč upanja. Odgovorila mi ni namreč še nič. Ni imela časa. Kakor nagaja usoda človeku od rojstva do groba, tudi meni ni prizanesla, ni mi pustila, da bi bil slišal že včeraj tisto besedo, za katero dam kri in življenje. Prišel je bil tretji človek, ki je storil konec vsemu..." Mladi razumnik, grajska gospoda, gostilniško omizje in vaški posebnež, svobodoljubne ideje in ljudsko izročilo, realizem in romantika, patina 19. stoletja in brezčasnost – vse to je slovenska literarna klasika, Jurčičev Deseti brat iz leta 1866. Ob pisateljevem postopnem razpletanju skrivnosti romanesknih likov in občasnih humornih vložkih je zgodba še vedno napeta in privlačna: dogajanje, ki so ga začrtali koristoljubje in pretekli grehi, poganjajo ljubezen in ljubosumje ter maščevalnost. A ta prvi slovenski roman ni ostal le na papirju, preselil se je že na gledališke deske, na operni oder in na filmsko platno, zdaj pa še v zvočno knjigo. Bere dramski igralec Iztok Mlakar. Režiser: Alen Jelen Asistentka režiserja: Renata Vidič Tonski mojster: Vojko Kokot Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Mastering: Vjekoslav Mikez Posneto v RC RTV Koper-Capodistria, Studio 6, junij - julij 2021 v sodelovanju s SNG Nova Gorica.

Stenhammar in Beethoven

18. 1. 2022

»Ko sem dopolnil 85 let, sem pomislil: zdaj ali nikoli. Kot šef dirigent nimam več nobenih obveznosti, zdaj moram nekaj narediti za skladatelja Wilhelma Stenhammarja.« Dirigent Herbert Blomstedt je zdaj star 94 let in je ostal zvest svojemu poslanstvu z neprekinjeno predanostjo. Cenjeni maestro je Simfoničnemu orkestru Bavarskega radia že dvakrat dirigiral dela svojega švedskega rojaka. Na koncertu 10. decembra lani v Münchnu je predstavil njegov Drugi klavirski koncert, ki je nastal med letoma 1904 in 1907, velik poznoromantični opus, poln prizanesljivih melodij, privlačne dramatike in intenzivnosti. Za klavirjem je bil prav tako švedski pianist Martin Sturfält, ki je delo že večkrat odigral pod Blomstedtovim vodstvom. Stenhammarjeva najpomembnejša »idola« sta bila Sibelius in Beethoven, zato se je Beethovnova 3. Simfonija, imenovana Eroica, odlično prilegla večerni dramaturgiji.

Đejmi Hadrović z večkanalno videoinstalacijo podaja neotipljivi labirint naše psihe

18. 1. 2022

Kako težko je dokumentirati duševno vedenje, nam v večkanalni videoinstalaciji, ki je na ogled v galeriji sodobnih umetnosti Simulaker v Novem mestu, želi prikazati v Trbovljah rojena umetnica mlajše generacije Đejmi Hadrović. Projekt Under 2021 / Pod 21, ki ga je ustvarila na Dunaju, obravnava sedanjo zdravstveno krizo in posledice duševnih motenj zaradi dolgotrajne izolacije. V Svetu kulture se bomo posvetili tudi knjigi Od lastnega glasu do lastne sobe, ki jo je literarna znanstvenica in dramaturginja Katja Mihurko Poniž zasnovala kot pregled ženskega literarnega ustvarjanja vse od trenutka, ko je nastalo prvo besedilo s pripisanim ženskim avtorstvom, do modernizma in z njim slovitega eseja Lastna soba Virginie Woolf. In še komentar Marija Čuka o nedeljskem tradicionalnem božičnem koncertu v tržaški stolnici, ki je simbolno napovedal ponoven zagon slovenske kulture v Italiji. Videoinstalacija Under 2021 / Pod 21 Đejmi Hadrović, foto: Andrej Uduč

Ženske zgodbe in Evergreen

18. 1. 2022

Miheličeva galerija na Ptuju gosti medmuzejsko razstavo Ženske zgodbe – mitske podobe in realnost skozi muzejske predmete. Dvanajst zgodb pripoveduje o osebnostih in mitih in ne izključuje posameznic, ki so v naši zavesti kot kolektiv, kot delavke. Slikarka Tina Konec iz Oplotnice predstavlja v razstavišču Studio mariborske Umetnostne galerije serijo najnovejših risb in videa z naslovom Evergreen. Razstava je njen poklon naravi in drevesom na domačem Pohorju.

Milan Dekleva: Eseji in zgodbe

20. 1. 2022

V letu 2021 je Milan Dekleva objavil pesniško zbirko Nevidnosti (pri Slovenski matici), romana Pet za kvartet in Zaplešiva, Dante (pri Cankarjevi založbi) ter zbirko z zgovornim naslovom Eseji in zgodbe (pri KUD Apokalipsa). Zadnja omenjena knjiga je na pogled knjižica, toda knjižica, ki še kako nagovori in pritegne bralca. V njej se avtor predstavlja kot pesnik, esejist in pisatelj s svojimi značilnimi temami. Toda naj pesni, pripoveduje ali esejizira, je vedno prepoznaven. Blizu so mu paradoksi, kritika družbene psihopatologije in zgoščena, že kar minimalistična naracija. Včasih ga očara tehnološki razvoj, toda zmerom ga spremljata skepsa in humor. V uvodni pesmi Postajam optimist./Čutim, da bom kmalu strl/ poslednji oreh/neumnosti.// Še korak, pa se zvrnem v/vedrino!// uvodna kvartina zveni kot razsvetljenski projekt, toda nato sledi presenečenje – antiteza neumnosti ni zmagoviti razum, ampak nekaj, kar je na drugi, drugačni ravni kot dvojica neumnost–umnost, skratka, neke vrste metapozicija, lahko pa tudi nekaj, kar predhodi omenjeni dvojici. Takih in drugačnih sprevrnitev je v zbirki precej, vendar objavljena besedila definitivno ne sodijo v žanr cerebralnih igric. Ob refleksiji velikih tem (kot je ob neki drugi priložnosti zapisal Dekleva: Iz preseženosti v nepresežno) avtor diskretno, a nedvoumno komentira naš čas, naš svet – »Svet, v katerem denar izkorišča in izrablja človeka, je svet brez prihodnosti.« Zato je knjižica Eseji in zgodbe knjiga za danes in jutri.

Arsove spominčice

18. 1. 2022

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Tomaž Rauch

18. 1. 2022

Tomaž Rauch je skladatelj, pevec in multiinštrumentalist. Še posebej ga zanima ljudska glasba, s katero se je začel poglobljeno ukvarjati v skupini Trinajsto prase. Igral je tudi v skupini Črnobela muzika, že 25 let pa redno sodeluje z zasedbo Marko banda. Kot skladatelj raziskuje posamezne zvoke akustičnih in ljudskih glasbil, piše avtorsko glasbo za zbore, za igrane, animirane in dokumentarne filme, lutkovne predstave in radijske igre. Pred kratkim je ustvaril tudi izvirno zvočno pripoved za najmlajše Iz življenja stvari, ki jo predstavlja v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.

Dmitrij Šostakovič, 2. del

18. 1. 2022

Poleg Prokofjeva in Stravinskega sodi Šostakovič med najopaznejše ruske oziroma nekdanje sovjetske skladatelje 20. stoletja. Njegov opus zajema 15 simfonij (te sestavljajo osrednji del opusa) in 15 godalnih kvartetov. Za violino, klavir in violončelo je prispeval po dva koncerta, večino časa je ustvarjal tudi filmsko glasbo. V njegovem opusu najdemo veliko orkestralnih suit, nekaj skladb za klavir solo in druga komorna dela.

Django Bates - Tenacity

18. 1. 2022

Naslov plošče Tenacity, v prevodu “vztrajnost”, je Bates hudomušno namenil samemu sebi, kot vzpodbudo za delo. Ta sicer ni posebej potrebna, saj je za Batesa komponiranje in igranje način življenja. Sam je nekoč dejal, da je življenje delavca v rudniku ali tovarni zagotovo precej težje od življenja umetnika, zato ne želi govoriti o težavah umetniškega poklica. Bolj ga zanima, ali ljudje sploh potrebujejo izzive njegove glasbe, saj je izzivov in težav v vsakodnevnem življenju že tako dovolj.

Dobro jutro jazzarji!

19. 1. 2022

Poslušajte naslednje izvajalce in skladbe: New York Voices: Reminiscing in tempo (Ellington) Michel Camilo: Repercussions (Camilo) James Carter: La Valse Demiglio (Carter) Ahmad Jamal: Because I Love You (Jamal) Bob Sheppard: A Flower Is (Strayhorn) Eliane Elias: Come Fly With Me (Van Heusen) Alan Broadbent: Clifford Notes (Broadbent) Chick Corea: La Fiesta (Corea)

Sodobni ples in mladi

18. 1. 2022

Sodobni ples je kot umetniška zvrst v Sloveniji dobro razvit. Izobraževanje na tem področju je možno že od malih nog naprej. V sklopu Umetniške gimnazije Ljubljana je na voljo štiriletni program Sodobni ples. Sicer pa se s spodbujanjem plesne ustvarjalnosti otrok in mladih ukvarjata tudi Plesni studio Intakt in Javni sklad republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Gostji tokratne oddaje Oder sta vodja Plesnega studia Intakt, Nataša Tovirac ter Nina Meško, producentka za ples pri JSKD.

Glasbena jutranjica, 3. del

18. 1. 2022

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.