Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Filmoteka V živo RTV 365 Raziskujte Več
Domov
Raziskujte
Zadnja priložnost
Za otroke
V živo
Filmoteka
Glasba
Zgodovina
Seznam
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Zadnja priložnost Za otroke V živo Filmoteka Zgodovina
Seznami
Zaključi urejanje
Moje
Naročnine
Zaključi urejanje
Vse naročnine
Oddaje
Televizija Radio Podkasti

Raziskujte

Najgloblji zemljan v kopalkah, dokumentarni film

20. 1. 2022

Jure Daić, eden najboljših svetovnih potapljačev na dih, se odloči postaviti nov rekord. V eni najbolj brutalnih potapljaških disciplin se bo oblečen samo v kopalke v nepredvidljivem in mrzlem Jadranskem morju potopil 111 metrov globoko; nekaj dni pred rojstvom svojega drugega otroka. Vsaka pot do cilja je težka, a Juretova se zdi nora. Kamorkoli se obrne in česarkoli se loti, ga življenje preizkuša. Postavlja mu nove in vselej težje izzive. Rekord postane njegovo življenje. Nerazložljiva želja po postavitvi rekorda ga žene dlje, v življenjsko nevarnost, ob tem pa se vedno bolj odmika od vsega kar ga obkroža. Ko že je prepričan, da je pomislil na vse, se pustolovščina šele začne.

Za Elizo, Beethovnova uspešnica, nemški glasbeni dokumentarni film

19. 1. 2022

Beethovnova klavirska skladba Za Elizo je eno najbolj priljubljenih del klasične glasbe na svetu. Je zapeljiv napev, ki vedno znova osvaja. Skladbo so uporabili tudi v filmih, kot so Neslavne barabe ( Q. Tarantino), Žrelo ( S. Spielberg) in Rosemarijin otrok ( R. Polanski). Poznamo jo kot melodijo zvonjenja na mobilnih telefonih, kot glasbo pri čakanju na prevezavo klica ipd. Kako je skladba, ki ima le 928 not, dosegla takšno mednarodno slavo? Kdo je bila Eliza, ki ji je Beethoven posvetil to skladbo? Ugledni muzikologi in poznavalci klasične glasbe v Berlinu, na Dunaju in v Bonnu razkrivajo skrivnosti čara te skladbe, ki jo v filmu interpretirajo znani pianisti, med njimi Alice Sara Ott, Gabriela Montero, Kit Armstrong in Richard Clydermann.

Gospa sapiens, francoska dokumentarna oddaja

19. 1. 2022

Dokumentarna oddaja se s pričevanji znanstvenikov, posnetki prazgodovinskih najdišč ter s pomočjo animiranih in igranih prizorov prepričljivo sprehaja med sedanjostjo in preteklostjo in učinkovito pojasni, kdo so bile ženske v prazgodovini in kakšno vlogo so imele v svojih družinah in družbi. Oddaja razkrije, da gospa sapiens ni bila šibka in podrejena, temveč močna in borbena lovka. Znanstveniki so odkrili, da je skrbela za svoje telo in videz, da je obvladala mnoga znanja in veščine ter da so jo v skupnosti spoštovali, celo častili. LADY SAPIENS / Francija / 2021 / Režija: Thomas Cirotteau

Alfred & Sofie, dokumentarni film

19. 1. 2022

Cvetličarka Sofie Hess iz Celja in slavni Alfred Nobel sta imela skoraj dvajset let dolgo razmerje ljubezni, napetosti in izsiljevanja. Sofie Hess je vstopila v življenje Alfreda Nobela kot prodajalka cvetlic v letoviškem kraju blizu Dunaja v trenutku, ko je bil Alfred slaven in bogat, a hkrati zelo osamljen in razočaran človek. Njuno skoraj dvajset let trajajoče razmerje je bilo polno ljubezni, napetosti in izsiljevanja, kar potrjuje več kot dvesto Alfredovih in nekaj Sofiejinih pisem, prepolnih rotenja, oproščanja in zahtev po denarju. Svoje »požiralke denarja«, kot ji je rekel, mu ni uspelo izklesati po lastni podobi – jo izobraziti in ukrotiti. Njuno razmerje je Alfreda pripeljalo tudi v Celje, kamor je nekajkrat prišel zato, da bi obiskal Sofie in njene sorodnike, ustanovitelje Cinkarne Celje. Pisma, ki jih danes hrani Državni arhiv v Stockholmu, so bila do nedavnega javnosti skrita, saj jih je Sofie izročila Nobelovemu skladu v zameno za visoko rento. Dokumentarni film izpostavi razsežnosti Nobelovega izuma in posledice odkritja, ki ga je sam razumel kot napredek, ne pa uničevanje človeštva. »Če bo vojna, bo kratka in dokončna; strah pred njo bo ljudi usmeril v dobro, in ne v zlo,« je govoril, a se hkrati zavedal, da je trgovec s smrtjo. Zaradi slabe vesti je izumil Nobelove nagrade in spodbujal oziroma financiral mirovniška gibanja. Pri tem je imela odločilno vlogo njegova nesojena partnerica, prijateljica, mirovnica, pisateljica in prva ženska dobitnica Nobelove nagrade za mir, Bertha von Suttner. Zgodba o Alfredu Nobelu in Sofie Hess ni pravzaprav nič drugačna od drugih, le z bolj prepoznavnimi nasprotji, je zgodba o geniju in otroku, o ljubezni in odpovedi. Avtorica filma je Majda Širca.

Izzivi srebrne generacije: Starejši in sodobne tehnologije, dokumentarno-izobraževalna oddaja

19. 1. 2022

Veliko vitalnih starejših prehoda v vse bolj digitalizirano družbo ne vidi kot nepremostljivo težavo, saj je na voljo več tečajev računalništva, ki jih organizirajo univerze za tretje življenjsko obdobje, društva upokojencev, knjižnice, kjer se usposobijo za delo z računalnikom, uporabo svetovnega spleta, družbenih omrežij, za plačevanje položnic, izobraževanje na daljavo, udeležbo bralnih klubov na daljavo itd. Naši sogovorniki, računalniški tečajniki iz Murske Sobote in Ivančne Gorice, poudarjajo, da so ta znanja danes nujna tudi za starejše, sploh v teh težkih časih, ko je zaradi zaprtja javnega življenja na številnih področjih računalnik edini način urejanja zadev, druženja in predvsem komuniciranja, odganjanja osamljenosti. Toda za številne, sploh za starejše, stare od 75 do 85 let, ki nikoli v življenju niso imeli opravka z računalnikom, je vključevanje hud problem, saj lahko brez pomoči mlajših generacij na marsikaterem področju ostanejo prikrajšani za nekatere socialne, družbene in celo zdravstvene storitve. Specialistki družinske medicine dr. Darinki Klančar se zdi nemogoče in kar nehumano, da bi kot družba od vseh starejših zahtevali, da se morajo brez pomoči mlajše generacije aktivno vključiti v ta digitalizirani svet – že v elektronsko naročanje k zdravnikom in specialistom –, saj tega mnogi ne morejo početi že zaradi številnih zdravstvenih težav, ki jih imajo v teh letih. Zato jim moramo kot posamezniki in družba priti naproti.

Zdravje iz narave – prof. dr. Samo Kreft, 3/3

19. 1. 2022

Zdravilne rastline so bile prvo zdravilo, ki so ga uporabljali naši predniki, pa tudi prvo zdravilo, ki ga je uporabljala »uradna medicina« od svojega nastanka. Nekaj zdravilnih rastlin je priznala tudi uradna medicina, druge so se obdržale le v ljudski medicini. Okrog 70 % zdravil, ki so danes v uporabi, izhaja iz narave. Zdravilne rastline so tudi glavna tema raziskovanja profesorja Sama Krefta. Dobro pozna njihovo moč, uporabo in učinke na zdravje. Delovanje zdravilnih rastlin raziskuje v laboratoriju, pregleduje izsledke domačih in tujih raziskav, ugotovitve pa primerja tudi s starimi zapiski ter ljudskim izročilom. Ena od zdravilnih rastlin, ki jih je s skupaj z raziskovalci s Fakultete za farmacijo raziskoval, je ameriški slamnik. Preučevali so rastline z različnih območij Slovenije in ugotavljali, ali na kakovost zdravilnih izvlečkov kakorkoli vpliva starost rastline in nekateri drugi dejavniki. Eno od področij njegovih raziskav na Fakulteti za farmacijo so tudi antioksidanti. Izolirajo iz različnih rastlin, največ iz iglavcev in v zadnjem času so najbolj obetavne in zanimive rezultate dobili iz bele jelke. Pri preučevanju zdravilnih rastlin prof. Samo Kreft združuje različne vede in znanja – botaniko, kemijo, medicinske vede, zgodovino, etnologijo, in ko pridejo zdravila na tržišče, tudi pravo.

Jože Pugelj

19. 1. 2022

Pričevanje Jožeta Puglja iz Struške doline v Suhi krajini nas popelje v čas trpljenja in strahu, ki je zajel te kraje po tem, ko je spomladi 1942 na t. i. osvobojenem ozemlju partizanska vojska začela izvajati svojo oblast. Večina domačinov se je partizanov bala bolj kot Italijanov, ki so postali nasilni in nepredvidljivi šele po nastopu partizanskega gibanja. Okupacija in revolucionarno delovanje sta opustošila in razdelila struške vasi, ki si demografsko niso opomogle. Jože z veliko žalostjo pripoveduje o svoji mladoletni sestri, ki so jo mučili in ubili v Teharjah. Družina je tudi po vojni doživela kalvarijo. Sam je bil večkrat zaprt, vendar je ostal pokončen ter zvest svojemu prepričanju. Ustvaril si je družino in z ženo sta imela gostilno, ki je danes že v rokah mlajše generacije.

Spolne sužnje v katoliški cerkvi, koprodukcijska dokumentarna serija, 2/2

19. 1. 2022

Avtorji dokumentarne serije v dveh delih razkrivajo srhljive spolne zlorabe več tisoč nun, ki so jih v zadnjih desetletjih zakrivili duhovniki po svetu. Med letoma 1994 in 2015 so z internimi poročili večkrat opozarjali vatikanske oblasti na ponavljajoča se posilstva v 23 državah. Ta poročila so zbledela, posiljevalci so ostali nekaznovani, žrtve utišane, prisiljene splaviti, pogosto tudi izključene iz svojih skupnosti. O sistematičnem spolnem zlorabljanju v dokumentarni seriji pričajo žrtve – nune, njihove matere prednice, duhovniki. SEX SLAVES IN THE CATHOLIC CHURCH / Francija / 2019 / režija: Marie-Pierre Raimbault

Dan nič, britanska dokumentarna oddaja

18. 1. 2022

Zemlja je edini znani planet v vesolju z vodo na površju. Voda je omogočila nastanek življenja in civilizacije. A človeštvo zaloge pitne vode izčrpava in pomanjkanje vode že zdaj pesti štiri od desetih ljudi na planetu. V prihodnosti utegne to doleteti številne od nas. Marsikje se je odštevanje že začelo. DAY ZERO / Velika Britanija / 2021 / Režija: Virginia Quinn in Kevin Sim

S ščepcem soli, kanadska dokumentarna oddaja

18. 1. 2022

V dokumentarni oddaji znanstveniki, kuharski mojstri, tudi solinarji z raziskovanjem in okušanjem podirajo mite in potrjujejo resnice o koristnosti in pasteh uporabe natrijevega klorida ali namizne soli. Kakšna so nova spoznanja o belih kristalih, s katerimi si že od nekdaj izboljšujemo okus hrane? PASS THE SALT / Kanada / 2020 / Režija: Michael McNamara

Free spirits - Samosvoji: Moon, dokumentarna oddaja

18. 1. 2022

Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Moon Belhaj je umetnica tatooja, ki jo navdihuje tema. Kot oseba, ki se počuti tuje v lastni okolici in kulturi, je našla podobno misleče ljudi na spletu. Svet glasbe, svobodna spolnost in temna estetika so stvari, ki jih deli s somišljeniki, kar pa je v nasprotju s tradicijami njene družine.

Free spirits - Samosvoji: Moušumi, dokumentarna oddaja

18. 1. 2022

Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Moušumi Huda je manekenka, ki je v otroštvu zaradi bolezni izgubila lase. Ker je bila plešasta, se je med odraščanjem soočala s hudo diskriminacijo. Vendar ji to ni preprečilo uresničitve sanj. Zdaj si želi zakorakati po mednarodnih modnih brveh.

Ubij Indijanca v otroku, francoska dokumentarna oddaja

16. 1. 2022

Dokumentarna oddaja prinaša pretresljiva pričevanja kanadskih staroselcev, ki še danes živijo v rezervatih, o nasilni zgodovini njihovega pokristjanjevanja. Misijonarji so otroke iztrgali iz rok družin, skušali zabrisati njihove indijanske korenine in jih spreobrniti v dobre male bele kristjane, kot se spominja pričevalec. Mnoge so trpinčili, tudi spolno zlorabili. Vse se je dogajalo do poznih devetdesetih let prejšnjega stoletja. KILLING THE INDIAN / Francija / 2020 / Režija: Gwenlaouen Le Gouil

Sedem let Lukasa Grahama, danska dokumentarna oddaja

16. 1. 2022

Danska pop skupina Lukas Graham je leta 2016 zaslovela s pesmijo 7 years; skladba je bila tudi najbolje prodajana pesem leta po vsem svetu in je skupini prislužila tri nominacije za nagrado grammy. A uspeh, ki ga je prinesla pesem o izgubi očeta pevca in multiinstrumentalista skupine Lukasa Forchhammerja, je mladega Lukasa precej zaznamoval … 7 YEARS OF LUKAS GRAHAM / Danska / 2020 / Režija: René Sascha Johannsen

Alpske vasi - Francija, potopisna oddaja, 2/5

16. 1. 2022

V francoski alpski vasici La Grave imajo vaščani zadnjih dvajset let dobro zdravstveno oskrbo. Eno ordinacijo si delijo tri zdravnice, ki službene obveznosti zelo dobro usklajujejo z zasebnim življenjem. Elisabeth je strastna alpinistka in smučarka, Aline se ukvarja še z botaniko in nabira zdravilna zelišča, Catherine pa je v vas prinesla novo zdravilsko metodo: akupunkturo. Zaradi treh zdravnic je življenje v tej gorski vasici prijetno za vse starostne skupine prebivalcev. ALPINE VILLAGES / ALPENDÖRFER / Avstrija, Nemčija / 2019

Alpske vasi: Avstrija, potopisna oddaja, 1/5

16. 1. 2022

Obiskali smo družino Greußing iz Bezaua v Bregenškem gozdu. Greußingovi tu živijo že več rodov. Tako kot njihovi predniki se tudi oni vsako leto z živino odpravijo na gorske pašnike. Preden odrinejo, se ženske odpravijo na pokopališče, kjer prosijo prednike za blagoslov. ALPINE VILLAGES / ALPENDÖRFER / Avstrija, Nemčija / 2019

Janis - otožna deklica, ameriški dokumentarni film

15. 1. 2022

Janis Joplin je ena izmed najbolj cenjenih, slovitih rokovskih glasbenic vseh časov. Čeprav nikoli ni bila zares razumljena in sprejeta, je navdušila milijone poslušalcev. Poslovila se je zgodaj, leta 1970, stara komaj 27 let. Dokumentarni film režiserke, nominiranke za oskarja Amy Berg, je intimen in pronicljiv portret glasbenice, ki sodi med osrednje osebnosti kulturne revolucije šestdesetih let prejšnjega stoletja. Film se opira na številne intervjuje s člani družine Janis Joplin, njenimi prijatelji iz otroštva in glasbenimi sodelavci. Posebej dragocena in v filmu večinoma tudi prvič objavljena pa so Janisina pisma staršem, skozi katera se gledalcu razkrivajo njena najgloblja čustva in notranji boji. JANIS: LITTLE GIRL BLUE / ZDA / 2015 / režija: Amy Berg

Čarobna števila - skrivnostni svet matematike s Hannah Fry: Števila kot bog, britanska dokumentarna oddaja, 1/3

15. 1. 2022

Od kod izvira matematika – smo si jo ljudje izmislili ali zgolj odkrili? Matematičarka dr. Hannah Fry v tridelni dokumentarni seriji razkriva razvoj te vede, vse od njenih začetkov v filozofiji do statusa univerzalnega jezika, ki podpira vso preostalo znanost. 1. del V prvem delu Hannah Fry odpotuje v čas starih Grkov, da bi ugotovila, zakaj so bili tako očarani nad zvezo med milozvočno glasbo in matematiko. Vzorci, ki so jih v glasbi prepoznali naši predniki, so povsod okoli nas, v načinu razporeditve sončničnih semen in v številu cvetnih lističev. Tudi za obliko najmanjših gradnikov živega sveta, kot so virusi, se zdi, da sledi matematičnim pravilom. Vse to govori v prid trditvi, da matematiko odkrivamo. MAGIC NUMBERS: HANNAH FRY'S MYSTERIOUS WORLD OF MATHS / Velika Britanija / 2018 / Režija: Graeme Thomson

Na njenih ramenih, ameriški dokumentarni film

14. 1. 2022

Mlada Nadia Murad je na čelu strah vzbujajoče, a nujne vojne. Spregovorila je v imenu obkoljene jazidske skupnosti v Iraku, ki ji grozi iztrebljenje, saj jo hočejo borci Islamske države uničiti. Nadia je prisiljena javno spregovoriti o teh dogodkih, kajti brez njenega pričevanja morda nihče ne bi izvedel za genocid. ON HER SHOULDERS / ZDA / 2018 / režija: Alexandria Bombach

V osrčju razbitin Titanika, francoska dokumentarna oddaja

14. 1. 2022

Dobro stoletje po tem, ko je potonil, Titanikovo železno telo resno ogrožajo bakterije, ki ga počasi razjedajo. V dokumentarni oddaji strokovnjaki pojasnijo, kakšna usoda čaka razbitine znamenite čezoceanke. O svojih raziskovalnih odpravah k Titaniku pa v oddaji priča tudi sloviti filmski režiser James Cameron. TITANIC, INTO THE HEART OF THE WRECK / Francija / 2020 / Režija: Thomas Risch

Življenje z roboti - prof. dr. Marko Munih, dokumentarna oddaja, 1/3

14. 1. 2022

Vloga robotizacije v vsakdanjem življenju je izredna. Kakovost naših življenj zaradi robotov se je zelo izboljšala. Ne samo zaradi boljše kakovosti izdelkov, cenejše hrane, brez robotske proizvodnje si ne bi mogli privoščiti dragih ročno izdelanih mobilnih telefonov, ne bi imeli tako kakovostnih avtomobilov. Tudi varnih letalskih poletov ne bi bilo. Brez našega zavedanja roboti že zdaj močno vplivajo na naš vsakdan, saj na human način izboljšujejo naše življenje. Kako roboti sodelujejo s človekom v industriji, kako pomagajo ljudem po rehabilitaciji, kaj so eksoskeleti, ki si jih je prvi zamislil arhitekt Maks Fabiani in kakšne priložnosti danes področje robotike nudi mladim razmišlja prof. dr. MARKO MUNIH, vodja Laboratorija za robotiko na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko.

Ko pop sreča klasiko, glasbeno dokumentarna oddaja

12. 1. 2022

Klasična glasba je bila pop glasba svojega časa, klasični glasbeniki pa pop zvezde. Prva zvezdnika v klasični glasbi sta bila Franz Liszt in Nicolo Paganini, na njunih koncertih je občinstvo padalo v trans. V oddaji z moderatorjem Juretom Godlerjem na zabaven način spoznavamo vlogo klasične glasbe v današnjem času, obenem pa se sprehodimo tudi skozi zgodovino glasbe. O svojih občutkih o klasični glasbi v oddaji sproščeno spregovorijo pop zvezdniki, ki so svojo glasbeno pot začeli prav v klasični glasbi: Jan Plestenjak, Neisha, Omar Naber, Brigita Šuler, Raay, Matjaž Vlašič, Boštjan Gombač in Matjaž Robavs (Eroika). V oddaji nastopa tudi DJ Umek, ki je prav za to oddajo priredil odlomek Vivaldijevih Štirih letnih časov. Oddaja je primerna za vse generacije in postopoma uvaja gledalca v bogat svet klasične glasbe. Urednik oddaje Daniel Celarec, moderator Jure Godler, scenarista Daniel Celarec in Aleš Žemlja, direktor fotografije Pavel Jurca.

Kitajska na Arktiki – zakulisje nekega načrta, francoska dokumentarna oddaja

12. 1. 2022

Peking je zemljepisno precej oddaljen od Arktike, a se kljub temu Kitajska razglaša za skoraj arktično državo in postopno gradi novo polarno svilno pot. Zanimajo jo redke zemeljske kovine in zaloge mineralov, a poleg svojih energetskih interesov skrbi tudi za gospodarske, znanstvene in strateško-vojaške. Ali bomo po kitajski Afriki kmalu govorili o kitajski Arktiki? THE RISING OF CHINA ARCTIC / Francija / 2021 / Režija: Olivier Truc

Renato

12. 1. 2022

Renato è il primo youtuber gay croato. Ha realizzato il suo primo video, »I diritti di un omosessuale croato«, durante la campagna in vista del referendum sui matrimoni gay in Croazia. All'epoca, Renato si trovava in Polonia nell'ambito di scambi studenteschi, ma ha voluto dire la sua. Grazie al video, pubblicato da diversi media, ha raggiunto la popolarità decidendo quindi di continuare a pubblicare un video a settimana. Nei suoi videoclip, a volte solo divertenti, ma sempre provocatori, egli difende a spada tratta i diritti dei gay. Sono molti, nell'area dell'ex Jugoslavia, i giovani omosessuali di ambo i sessi che lo seguono e lo sostengono. Sono tanti, però, anche i discorsi d'odio. Ma Renato non si arrende denunciando alla polizia gli incitamenti all'odio e scherzando di tanto in tanto, nella sua qualità di linguista, sulla scarsa conoscenza della grammatica dei cosiddetti haters ovvero degli odiatori. Renato je prvi hrvaški gejevski youtuber. Svoj prvi video »Zakon gejev« je posnel med kampanjo pred referendumom o istospolnih porokah na Hrvaškem. Renato je bil takrat na študentski izmenjavi na Poljskem, toda odločil se je odzvati. Njegov video je objavilo več medijev, zato je postal priljubljen. Renato je nadaljeval. Vsak teden objavlja videe. Včasih je samo smešen, vedno pa je izzivalen in zelo aktivno zagovarja pravice gejev. Veliko mladih gejev in lezbijk z vsega območja nekdanje Jugoslavije mu sledi in ga podpira. Toda sovražni govorci so prav tako aktivni. Renato ne obupuje. Sovražni govor prijavlja policiji in se občasno pošali na račun slabe slovnice sovražnih komentarjev, saj je jezikoslovec.

Josip Jurčič, dokumentarni portret

12. 1. 2022

Dokumentarni portret Josipa Jurčiča posnet tekom Jurčičevega leta 2021, predstavi življenje in delo literata, med drugim avtorja prvega slovenskega romana, ki je bil za časa svojega življenja osrednja oseba v slovenskem kulturnem in družbenem življenju. Film prinaša vpogled v njegovo življenjsko pot in obenem refleksijo na današnji čas. Skozi njegova dela nas vodijo literarni zgodovinarji Aleksander Bjelčevič, Urška Perenič, Miran Hladnik. Publicist, novinar in sociolog Bernard Nežmah nam plastično oriše njegovo vlogo urednika in časnikarja, ki je bil zelo poznan in priljubljen v tistem času. Ilustrator Marjan Manček nas popelje skozi ilustracije brezčasne satire družbenega življenja, vsem znane Kozlovske sodbe v Višnji gori. In literarni zgodovinar Igor Grdina zaključi: "Višnjani smo mi vsi". Zgodba je prepletena z odlomki iz celovečernega igranega filma posnetega po Jurčičevi knjižni predlogi, romanu Deseti brat. Dokumentarni portret je režirala Nina Blažin, scenarij sta napisala Boštjan Virc in Dora Trček, produciral ga je Studio Virc za RTV Slovenija.

Šamanka Branka

11. 1. 2022

Dokumentarni film Šamanka Branka pripoveduje o življenju ene najzanimivejših Slovenk vseh časov. Dr. Branislava Sušnik je 40 let vodila etnografski muzej v Asuncionu – Paraguaj. Proučevala je jezike in običaje zadnjih indijanskih plemen na divji tromeji med Brazilijo, Argentino, Paraguajem in Bolivijo. Govorila je 8 indijanskih narečij in napisala čez 80 strokovnih del o Južno Ameriških Indijancih. Na ekspedicije je s seboj nosila moko, sol, krompir, in tobak... V zameno pa je dobila glagole, samostalnike, pridevnike, gomolje, ribe, sadeže in blažen mir. ''Med Indijance'' - je bil njen moto. Zaradi njenega moškega videza (vedno je nosila hlače, škornje, klobuk v ustih pa čik) so ji dali ime ONA – ON. Stike je vzpostavljala z glavnimi šamani plemen, ki so ji na široko odpirali vrata v plemenske skupnosti, kjer je študirala navade in jezik. Tonsko snemala in fotografirala je običaje in ustvarila enega najlepših in najbogatejših etnografskih muzejev v celi Južni Ameriki. Branislava Sušnik je bila rojena je bila 28. marca 1920 v Medvodah. Diplomirala je iz prazgodovine in zgodovine. Študij je končala z doktoratom iz etnozgodovine in uralo-altajskega jezikoslovja pri legendarnem antropologu prof. Wilhelmu Schmidtu, ki ji je odprl vrata antropologije – kulturološke komparativistike, kot je antropologijo poimenovala sama.

Krasni kras

11. 1. 2022

Slovenija je matična država Krasa in krasoslovnega klasičnega krasa. Skoraj polovica Slovenije je kraške, zato ni presenetljivo, da je Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU eno od vodilnih mednarodnih raziskovalnih in študijskih krasoslovnih središč. Slovenski krasoslovci celostno razvijajo krasoslovje in povezujejo njegova najpomembnejša področja, kar je temelj za dobro poznavanje in razumevanje kraške dediščine. Pod okriljem Univerze v Novi Gorici izvajajo doktorski študij krasoslovja, ki je edini tovrstni na svetu in obenem tudi Krasoslovno študijsko središče Unesca. S svojim strokovnim znanjem že desetletja pomagajo razvijati krasoslovje v številnih državah po svetu, na pobudo Altajskega državnega naravnega biosfernega rezervata tudi v avtonomni republiki Ruske federacije, Republiki Altaj. Ekipa Izobraževalnega programa TV Slovenija je posnela odpravo in raziskovanje štirih slovenskih krasoslovcev v Altaju v Sibiriji. Film prikazuje raziskovanje kraških škrapelj, ki razkrivajo svojevrstno in prvič opisano oblikovanje kraškega površja, značilnega za podnebne razmere v Altaju, natančno proučevanje marmorizirane kamnine in oblik na njej, proučevanje podzemeljske favne in ekoloških značilnosti krasa. Posebno pozornost pa so posvetili tudi vodam, ki oblikujejo kras. Poleg raziskovanja že znanih predelov Altajskega krasa so se odpravili tudi na lov za odkrivanjem novih lokacij. Altaj je mistična dežela s čudovito naravo in redkimi živalskimi vrstami. Nastal je po trku Azijske in Indijske tektonske plošče, ki je povzročil lomljenje in gnetenje tektonskih plošč. Več tisoč barov visok tlak in ekstremno visoke temperature, tudi do 800 stopinj Celzija, so potopljene apnence preoblikovali v novo metamorfno kamnino, marmor. Čeprav se je zakrasevanje v južni Sibiriji začelo mnogo prej kot v Sloveniji, od koder izvira poimenovanje za tako oblikovano kamnito pokrajino, so ga do zdaj le delno opisali. Vrzel v poznavanju altajske geološke zgodovine ozemlja zdaj zapolnjujejo slovenski krasoslovci. Vodstvo univerze v Altaju in Altajskega državnega naravnega biosfernega rezervata je namreč podpisalo sporazum o trajnem in tesnem sodelovanju z raziskovalci Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Tako je njihovo sodelovanje v zadnjih petih letih preraslo v pravo raziskovanje krasa v Republiki Altaj.

Kdo je napisal Sveto pismo, francosko-kanadska dokumentarna oddaja

10. 1. 2022

Biblija velja za najbolj brano in prodajano knjigo vseh časov. Njena Stara zaveza je temelj judaizma in drugih dveh monoteističnih religij – krščanstva in islama. Izjemen preboj v njenem preučevanju je pomenila najdba zvitkov z Mrtvega morja leta 1947. Ti spadajo med največje arheološke najdbe dvajsetega stoletja in veljajo za najstarejše poznane rokopise s svetopisemsko vsebino. Znanstveniki jih še naprej preučujejo in skušajo razvozlati, kdo in v kakšnih okoliščinah je pravzaprav napisal Sveto pismo. WHO WROTE THE BIBLE? REVELATIONS ABOUT ONE OF THE GREATEST MYSTERIES IN HISTORY / Francija, Kanada / 2021 / Režija: Nathalie Laville

Skrivnosti Yucatana - zid kraljev

10. 1. 2022

Dr. Ivan Šprajc je slovenski arheolog, ki že nekaj desetletij raziskuje bogato arheološko dediščino Majev v Mehiki. Pri svojem zahtevnem delu v osrčju pragozdov na polotoku Jukatan uporablja najnovejše tehnike odkrivanja piramid pod gozdom, vključno s satelitskimi posnetki. Ekipa TV Slovenija je s kamero spremljala dramatično odkritje in izkopavanje davno izgubljenega mesta v osrčju zelenega pekla ob meji z Belizejem. Avtorja oddaje sta Živa Emeršič in Jadran Sterle, režiser pa je bil Aleš Žemlja.

Saša Vuga: Čuječi opominjevalec, portretni film

10. 1. 2022

Saša Vuga, pisatelj, dramatik, scenarist, urednik in akademik velja za enega največjih mojstrov sodobne slovenske pripovedne proze. Njegov opus obsega novele, romane, mladinsko prozo ter radijske in televizijske drame. Ker je prihajal s Primorske, z roba jezikovnega in narodnostnega prostora, kot v zgodovini pred njim Ivan Pregelj in Ciril Kosmač, je dala posebna zavezanost jeziku in rodnemu Posočju njegovemu opusu neizbrisen pečat. Za življenjsko delo ter prispevek k slovenski kulturi in bogatitvi slovenskega jezika je bil Saša Vuga nagrajevan in odlikovan z najvišjimi umetniškimi in državniškimi nagradami in odlikovanji. Režiser Slavko Hren je pripravil portretni film o samosvoji pisateljski osebnosti, ponosnem Primorcu, ki je predvsem v svojem poznem življenjskem obdobju večkrat odmevno zastavil besedo za slovenstvo, samobitnost in samozavest. Film je nastajal med rodnim Mostom na Soči, na katerega je bil pisatelj zelo navezan in je s svojo okolico in ljudmi zelo prisoten v njegovi literaturi, ter Ljubljano, kjer je predvsem zaradi dela na RTV preživel večji del svojega plodovitega življenja. Med slovenskimi pisatelji gotovo izstopa kot avtor, ki je imel izjemen dar za upodabljanje veličastnih zgodovinskih fresk. V tem duhu sta napisana romana Erazem Predjamski in Krtov kralj, najbolj znani pisateljevi deli. Močno se ga je dotaknila tudi polpretekla zgodovina. V romanu Opomin k čuječnosti govori o travmatičnih, temnih straneh polpretekle zgodovine. O pisateljevem opusu in skozi desetletja številnih srečevanj med drugimi v filmu pripoveduje urednica oddaj o literaturi na slovenski televiziji Alenka Zor Simoniti.

Za stopinjo preveč, izobraževalno-dokumentarna oddaja

10. 1. 2022

Reke in potoki so poplavljali od nekdaj in tudi suše niso nič novega. Še nedolgo tega smo govorili o petstoletnih in stoletnih poplavah in sušah, danes pa so te veliko bolj pogoste. Pridejo nenadoma in povzročajo katastrofe. Suše se pojavljajo celo tam, kjer jih nekoč niso poznali. Zakaj je tako? Podnebne spremembe so izmerjeno dejstvo, povzročamo pa jih ljudje sami. Klimatološki podatki potrjujejo, da se je Slovenija v zadnjih 30-ih letih ogrela za stopinjo in pol. Seveda segrevanja ne moremo ustaviti, lahko pa ga upočasnimo in se na podnebne spremembe ustrezno odzovemo. Kako bomo to storili? *Za stopinjo preveč* je dokumentarni film, v katerem o podnebnih spremembah in nenadnih vremenskih pojavih spregovorijo klimatologi, agrometeorologi in hidrologi ter tudi tisti, ki jih vremenske katastrofe neposredno prizadevajo.

Tekmüvanje, dokumentarni film

9. 1. 2022

Dokumentarni film Tekmüvanje nas popelje v slovensko romsko vas Pušča, kjer se prvo in edino romsko gasilsko društvo na svetu trudi integrirati v slovensko gasilsko kulturo. Bo s tem, ko postajajo slovenski gasilci, ogrožena njihova identiteta? Scenarij za film so sooblikovali Miha Mohorič, Martin Kastelic in Tina Glavič Novak. Režiser filma pa je Miha Mohorič.

A-ha, norveška dokumentarna oddaja

9. 1. 2022

Norveška glasbena skupina A-ha je obnorela svet s hitom Take on me; pesem se je leta 1985 uvrstila na vrh ameriške lestvice Billboard. Skupina je prodala več kot 50 milijonov plošč in še danes koncertira. A njeni člani se srečujejo bolj ali manj le na odru. Ustvarjalci filma so bili štiri leta z njimi ob delu in nastopanju in nastala je dokumentarna zgodba o odlični glasbi, velikih ambicijah, načetem prijateljstvu in morda tudi o odpuščanju. A-HA THE MOVIE / Norveška / 2021 / Režija: Thomas Robsahm, Aslaug Holm

Zaznavanje in resničnost: znanost o čarovniji, kanadska dokumentarna oddaja

9. 1. 2022

V dokumentarni oddaji starodavna magija sreča sodobno znanost. Avtorji sledijo znanstvenikom, ki čarovniške trike selijo v znanstvene laboratorije in si z njimi pomagajo razumeti človekovo delovanje. Ob trikih s kartami preučujejo zavest, drugi ob spretnosti čarodejev raziskujejo sposobnost reševanja problemov in človekovo ustvarjalnost ter skušajo pojasniti, zakaj človek pogosto ne opazi tistega, kar ima pred nosom. THE SCIENCE OF MAGIC / Kanada / 2018 / režija: Donna Zuckerbrot

Odpotovanja: Antartika, potopis, 13/13

9. 1. 2022

Trije svetovni popotniki potujejo proti cilju, o katerem so sanjali le v najdrznejših sanjah – letijo na Antarktiko! Na celino, ki si jo lastijo vsi, a ni od nikogar. Na celino, posvečeno miru in znanosti, izboljšanju človeštva. Za teden dni se nastanijo v čilski raziskovalni bazi na Otoku sv. Jurija in spoznavajo življenje v skrajnosti, potem pa si ogledajo še sosednji bazi, rusko in kitajsko, pomanjšani različici velike Rusije in Kitajske. Za konec jih ruska raziskovalna ladja odpelje še južneje ob Antarktičnem polotoku, kjer posnamejo osupljive prizore naravne lepote. Drugi sklop potopisov sklenejo s simboličnim zavzetjem koščka celine, ki si jo lahko lasti vsak in nihče, ter postavijo snežaka, da bo čuval njihovo ledeno deželo. DEPARTURES II. / Kanada / 2009

Tiha zmaga, dokumentarni portret

8. 1. 2022

Dokumentarni film Tiha zmaga skozi življenjsko zgodbo vrhunskega gluhega svetovnega športnika Mihe Zupana predstavi in približala svet gluhih širši javnosti. Zgodba o Mihi Zupanu je pripoved treh svetov, ki jih je Miha znal povezati. Ker se je rodil gluh, je njegovo glavno družbeno okolje skupnost gluhih in naglušnih. Miha pa se je tiho, brez prepotentnosti, s pomočjo družine in športa prebil v ospredje slišečega sveta. Njegova življenjska pot je postala velika zgodba o našem današnjem svetu, kjer se nevede prepletajo poti slišečih in gluhih. Brez težav pa se je Miha znašel tudi v mednarodnem svetu športnega profesionalizma, ki postavlja jeklene zahteve pred vsakega igralca. Mihi je uspel preboj tudi tu. Je slovenski reprezentant, igral je v najzahtevnejši evropski ligi ter svoje košarkarsko znanje potrdil tudi v Rusiji in Turčiji. Film pa v prvi vrsti želi prikazati zgodbo preprostih ljudi, ki se vsak dan srečujejo z različnimi preprekami. Športni uspehi so samo obstranska nit, ki se drži družine Zupan. V ospredju je zgodba gluhega Mihe Zupana, ki je osvojil svet slišečih, v ozadju pa se razvija zgodba mladih, obetavnih gluhih košarkarjev, ki želijo prav tako začutiti simbiozo dveh oziroma treh svetov, saj je Miha Zupan postal idol tudi številnih mladih izven skupnosti gluhih in naglušnih. Miha Zupan in njegova družina sta skozi film obenem prikazala svoj vsakdan majhnih radosti, ki jih v modernem ritmu življenja radi pozabljamo.

Odprava na Arktiko – leto na ledu, britansko-nemški dokumentarni film

8. 1. 2022

Arktični ocean že milijone let hladi naš planet in uravnava vreme na njem. Toda ta odročni svet je za znanost uganka. Tamkajšnji led se je začel hitro tajati in to bo vplivalo na vse življenje na Zemlji. Dokumentarni film govori o skupini znanstvenikov z vsega sveta, ki se odpravlja na največjo polarno odpravo do zdaj. Napredni raziskovalni ledolomilec so natovorili z opremo za celoletno preučevanje Arktike … ARCTIC DRIFT: A YEAR IN THE ICE / Velika Britanija, Nemčija / 2021 / Režija: Ashley Morris

Moč igre, kanadska dokumentarna oddaja

8. 1. 2022

V zadnjih 30 letih se je čas, ki ga otroci v državah Severne Amerike in Evrope preživijo pri igri na prostem, precej skrajšal. Pri britanskih otrocih kar za polovico v primerjavi z njihovimi starši. V ZDA naj bi se otroci vsak dan igrali zunaj le po nekaj minut, pred različnimi zasloni pa menda presedijo po več ur. In to kljub dejstvu, da igra, še posebno, če je malce drzna, zelo dobro vpliva na človekove možgane. Igra na prostem, kot raziskujejo avtorji dokumentarne oddaje, sooblikuje bistrejše, pogumnejše in morda celo prijaznejše ljudi. THE POWER OF PLAY / Kanada / 2019 / režija: Christine McLean

Goljufije s hrano in organizirani kriminal, francoska dokumentarna oddaja

7. 1. 2022

Konjsko meso, označeno kot goveje. Med, razredčen s cenenimi sladkornimi sirupi. Ponarejeno ekstra deviško oljčno olje. Potvarjanje prehrambnih izdelkov je že prava industrija, vredna več milijard dolarjev. Po nekaterih ocenah naj bi bilo kar 10 odstotkov tega, kar pojemo, ponarejenega. V Italiji mafija nadzoruje celotne sektorje živilske industrije. Po vsem svetu dobro organizirane kriminalne mreže sodelujejo pri prodoru v zapletene dobavne verige. Zamenjava ene sestavine z veliko cenejšim nadomestkom ali ponarejanje etiket je za zlikovce relativno varno početje, dobički pa so ogromni. Toda kakšno je tveganje za potrošnika? Kako lahko prepoznamo goljufije s hrano? In kaj je mogoče storiti, da bi to početje ustavili? FOOD FRAUD / Francija / 2021 / Režija: Bénédicte Delfaut

Pragozd Krokar, dokumentarna oddaja

7. 1. 2022

Film Pragozd Krokar predstavi največji pragozdni rezervat v Sloveniji, bukov pragozd Krokar na slemenu Borovške gore. Lani je bil vpisan na UNESCOV Seznam svetovne naravne dediščine kot starodaven in prvinski bukov gozd s posebno univerzalno vrednostjo. Odmaknjen visoko nad dolino Kolpe ta pragozd obstaja že vse od časa pred ledenimi dobami. To so pokazale genetske raziskave v evropskih bukovih gozdovih in primerjave med rezultati teh raziskav. Pragozd Krokar je zato eno od izjemno redkih ledenodobnih zatočišč bukve, ki se je po ledenih dobah razširila z jugozahodnega obrobja Alp po vsej srednji Evropi.

Logarska dolina, dokumentarna oddaja, 3/4

6. 1. 2022

Krajinski park Logarska dolina je eden starejših slovenskih krajinskih parkov. Lani je minilo 30 let od njegove ustanovitve, in prav skladnost med naravo in ljudmi, ki tu živijo in oblikujejo kulturno krajino, je njegova velika odlika. Ena najlepših ledeniških dolin v Alpah vedno znova prevzame obiskovalce s svojo krajinsko podobo in preseneti z divjino, ki jo skriva v stenah, krnicah in pobočjih, ki so jih oblikovale gorotvorne sile in ledeniki. Cvetoče alpske trate, melišča, živali visokogorja, gorski gozd in pašnik, divja in ukročena Savinja so njeni obrazi.

Radensko polje, dokumentarna oddaja, 2/4

5. 1. 2022

Dokumentarno izobraževalni film Krajinski park Radensko polje popelje na odkrivanje raznolikih obrazov majhnega in dragocenega pretočnega kraškega polja. Mokrišče še vedno osuplja s svojo botanično pestrostjo, dvoživkami in metulji ter kraško hidrološko podobo. Osem evropsko pomembnih življenjskih okolij je na Radenskem polju, tri pa še posebej varuje omrežje Natura 2000. A močvirske in travniške ptice kljub temu že močno občutijo vplive sodobnega urbanega in kmetijskega utripa. Bo ta izjemno lepi in pomembni mali prostor uspel ohraniti svoje zaklade?

Meri Bric

5. 1. 2022

Življenjska zgodba Meri Bric je polna preizkušenj, a hkrati močne volje in vere v življenje. Mladost je preživela v eni najslikovitejših slovenskih vasi, Drežnici na Kobariškem, v kmečki družini. Njeno mladost je močno zaznamovala vojna. Tako kot številni rojaki se je pridružila partizanskemu gibanju kot terenska delavka in predsednica »omladine«. Privabili so jih z obljubami o narodni osvoboditvi, tako kot so tudi njenega očeta. Po vojni so bili zelo razočarani, saj je prevladala ideologija, ki jim je bila tuja. Poročila se je s fantom iz iste vasi, ki je bil italijanski vojak in partizan prekomorec ter je velikokrat pripovedoval, kako so po partijski direktivi »izginjali« njegovi soborci, predvsem tisti, ki so bili bolj izobraženi. Najhujša preizkušnja, ki ga je trajno zaznamovala, pa je bilo povelje, da mora ustreliti neoborožene ujetnike. Tudi sam je bil zelo razočaran nad povojnimi razmerami. Ustalila sta se na Gorenjskem, kjer je bila Meri Bric dolga leta sobarica v hotelu Toplice. Ko obuja spomine, pove, da je bila po vojni sicer dejavna v organizaciji komunistične mladine, a sedaj, v zrelih letih, je ponosna predvsem na to, da je ohranila krščansko vero in vrednote, ki ji jih je privzgojila mama. »Temu se nisem nikoli izneverila,« rada poudari.

Kult teorij zarot QAnon, britanska dokumentarna oddaja

4. 1. 2022

Predsedovanja Donalda Trumpa je konec, a podpora mreži teoretikov zarot QAnon ostaja. Gibanje QAnon namreč še naprej močno vpliva na volilno telo. Ali bi to lahko vodilo k ustanovitvi nove politične stranke? Dokumentarna oddaja med drugim spremlja ljudi na čelu gibanja in preiskuje njihov vpliv na zahodno družbo in politiko v prihodnosti. Kakšna bo njihova naslednja poteza? THE CULT OF CONSPIRACY: QANON / Velika Britanija / 2021 / Režija: Benjamin Zand

Kdo je Angela Merkel, francoska dokumentarna oddaja

4. 1. 2022

Angela Merkel po šestnajstih letih na oblasti zapušča visoko politiko. Z doslednostjo in profesionalnostjo si je pridobila velik ugled in priljubljenost, ob tem pa je javno in zasebno življenje zmeraj skrbno ločevala. Dokumentarna oddaja avtorice Marion Van Renterghem, ki je Merklovo spremljala zadnje desetletje, o njej napisala dve knjigi in številne članke, predstavlja življenjsko pot velike državnice in hkrati zgodbo Evrope – vse od padca komunizma do migrantske krize in epidemije covida 19. LOOKING FOR MERKEL / RECHERCHE MERKEL DÉSESPÉRÉMENT / Francija / 2021 / režija: Marion Van Renterghem

Kočevski pragozd, dokumentarna oddaja, 1/4

4. 1. 2022

Dokumentarno izobraževalni film Kočevski pragozd nam od blizu odkriva utrip pragozdnega ekosistema v bukovo - jelovih pragozdnih rezervatih na Kočevskem. Vitalna drevesa, pragozdni orjaki, nežne mladice in trohneča debla na globokih pragozdnih tleh, glive, voda in svetloba ustvarjajo življenjski prostor za številne žuželke, ptice, divjad, medveda. Rodovitnost pragozda je osupljiv preplet številnih procesov, v katerih sodelujejo vsa njegova bitja. Gozd, še posebej pragozd, pa najboljše odevalo planeta.

Jurak, kipar, dokumentarni feljton

3. 1. 2022

Dokumentarni film JURAK, KIPAR predstavlja kiparja, perfomerja, pobudnika festivala REPANNONIA in umetniškega gibanja boberizem, ki spodbuja povezovanje umetnikov v domačem in širšem družbenem okolju. Jurakovo osnovno izrazno sredstvo je železo, ki ga kombinira z lesom, glino in drugimi materiali. V filmu spremljamo preobrazbo železa v umetniško stvaritev, od nabiranja odpadnih kosov do postavitve razstave v Galeriji Grad Beltinci in nazadnje na prodišču ob Muri. Z osnovno zgodbo se prepletajo vožnja iz Maribora proti Jurakovi delavnici v Logarovcih, na kateri se v pogovoru s sodelavcem zvrstijo podobe Jurakovega oblikovanja umetniškega interjerja, izbor njegovih del, od prikaza obsežne razstave v lendavski galeriji, kipa trubadurja v Sv. Juriju ob Ščavnici, do železnih štorkelj v Gornji Radgoni, panonske barke v Ključarovcih in kipov na Kogu. Kratek film ceste in svojevrstno potovanje od klasičnega obrtnika do uveljavljenega kiparja, zaznamovano s strastjo in predanostjo umetnosti. Scenarij Cvetka Bevc, režiser Primož Meško, snemalec in direktor fotografije Andrej Lupinc.

Daniellina izbira

3. 1. 2022

Serija Novi sosedje pripoveduje zgodbe o ljudeh, ki so iz različnih vzrokov zapustili svoje domove in se skušajo vključiti v novo okolje. V epizodi, ki sta jo režirala Safia Kessas in Mathieu Neuprez, spremljamo Mubaraka in njegovo prizadevanje za pravico do azila v Belgiji. Mubaraku pomaga Danielle, ki je ena od 15.000 prostovoljcev državljanske platforme za podporo beguncem. Nesebično sprejme Mubaraka in druge, da bi jim pomagala in jih potolažila s toplino doma. Članom njene družine pa se včasih zdi, da je nanje pozabila. Sprejemanje beguncev je izkušnja, ki vas bo za vedno spremenila.

Jaz sem Johnny Cash, kanadski dokumentarni film

3. 1. 2022

Film je dokumentarna pripoved o življenju izjemnega ameriškega glasbenika Johnnyja Casha. »Mož v črnem«, kakor so ga imenovali, je prodal več deset milijonov plošč in prejel vrsto grammyjev. V dokumentarnem filmu se prepletajo intervjuji z njegovimi družinskimi člani, prijatelji in mednarodnimi zvezdniki iz sveta glasbe in zabavništva, pa tudi arhivski posnetki koncertov in njegovega družinskega življenja. I AM JOHNNY CASH / Kanada / 2015 / Režija: Jordan Tappis, Derik Murray

Odpotovanja: Čile: konci sveta, potopis, 12/13

2. 1. 2022

Scott, Justin in Andre se odpeljejo na Rapo Nui, Velikonočni otok, ki slovi po velikanskih kamnitih glavah. Te so menda upodabljale nekdanje plemenske veljake. Ogledajo si, kako so jih klesali iz vulkanske kamnine tuf, in ugibajo, kako neki so jih razpostavili po vsem otoku. Justin ima seveda čisto svoje poglede na veliko noč in išče domovanje velikonočnega zajčka. Na otoku Navarino spoznajo zadnjo potomko plemena Jamana in ji pomagajo nabrati trsje za košaro, v kakršne so nekdaj nabirali školjke. Potem pa se jim po naključju odprejo »južna obzorja« in trojica prijateljev seveda pograbi priložnost za pot na skrajni konec sveta. DEPARTURES II. / Kanada / 2009