Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Filmoteka V živo RTV 365 Raziskujte Več
Domov
Raziskujte
Zadnja priložnost
Za otroke
V živo
Filmoteka
Glasba
Zgodovina
Seznam
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Zadnja priložnost Za otroke V živo Filmoteka Zgodovina
Seznami
Zaključi urejanje
Moje
Naročnine
Zaključi urejanje
Vse naročnine
Oddaje
Televizija Radio Podkasti

Raziskujte

Kam najprej, katero fakulteto izbrati?

19. 1. 2022

Dijake zadnjih letnikov srednjih šol kmalu čakajo pomembne odločitve - kam naprej, katero fakulteto izbrati, kateri študij je najbolj primeren za njih ... Kdaj je pravi čas, da mladi že začnejo razmišljati o vsem tem? Naj poslušajo nasvete starejših kolegov, bratov in sester, morda celo staršev ali naj se zanesejo le na svoje občutke in želje? Kje dobiti prave informacije? V katerih poklicih je sploh prihodnost? Bodo mladi, ki bodo v nekaj letih stopili na trg dela, celo življenje delali le v eni službi? O vsem tem smo govorili v tokratni oddaji Gymnasium s karierno svetovalko, Sabino Žnidaršič, in dijaki iz Kranja - Nino Triler in Gregorjem Grilcem iz Gimnazije Franceta Prešerna ter Ljubljane - iz Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana pa z Marijano Jurišić iz zaključnega letnika živilsko-prehranski tehnika/ca, Živo Nose, 3. letnik programa veterinarski tehnik/ca in Maksem Sešlarjem, 3. letnik programa tehniška gimnazija. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.

Skoraj nikoli I.: Koncert, angleška mladinska nadaljevanka, 2/13

18. 1. 2022

Chloe predlaga, da bi fantje posneli glasbeni video. Nathaniel mora sestro Molly odpeljati na koncert GHF. Zaveda se, da mu bo škodilo, če ga tam prepoznajo. Odloči se, da se bo zamaskiral. Ko ga na koncertu ujame kamera, se znajde v veliki zadregi. Medtem Oakley skrivaj piše SMS-e Myji iz GHF. Almost Never I. /2019/ Velika Britanija avtor serije: Jeremy Salsby, Paul Rose scenarist: Paul Rose režiser: Ben Kellett, Jack Casey v glavnih vlogah: Nathaniel Dass, Harry Still, Oakley Orchard, Tillie Amartey, Colin Hoult, Emily Atack, Tess Daly, Kimberly Wyatt, Ryan Early

Kapucar, belgijska mladinska nadaljevanka, 23/52

15. 1. 2022

Flo se zaradi svojih čustev boji biti sama s Pietrom, toda ko ostane sama z njim, ji ne preostane nič drugega. Med zaupnim pogovorom se jima uspe celo nekoliko zbližati. Basimu se ravno takrat, ko že skoraj obupa nad svojo strahopetnostjo, posveti nekaj enkratnega.

Svoje usode krojači

15. 1. 2022

Slovensko mladinsko gledališče in KD Pripovedovalski Variete sta v okviru programa Mlado Mladinsko ustvarila predstavo z naslovom Svoje usode krojači. Gre za celoletni ustvarjalno-učni proces, namenjen vključevanju mladih v gledališče in javni diskurz. Poleg predstave pa v njegovem okviru nastajajo še gledališki eseji, ki bodo prikazani v drugem delu sezone. Režiserka predstave je Ana Duša, ki pa je besedilo tekom ustvarjalnega procesa ustvarila skupaj z dijakinjami in dijaki. Predstavo si boste lahko premierno ogledali v petek 21. 1., in soboto 22. 1., več TU. »Nekaj, kar se je začelo kot gledališko-umetniški proces, je preraslo vse meje. Nastal je nek socialni stik, ki je na koncu morda celo pomembnejši od same predstave. Nismo dobili samo gledališke predstave, temveč tudi veliko prijateljev.« Predstava Svoje usode krojači je najvidnejše dejanje prve generacije Mladega Mladinskega, programa za vključevanje mladih v gledališče in javni diskurz. V njej dvajset ustvarjalk in ustvarjalcev, rojenih med letoma 2001 in 2006 ter izbranih na javni avdiciji, v sodelovanju z avtorsko ekipo in ob podpori treh članov Slovenskega mladinskega gledališča raziskuje družbena in generacijska, predvsem pa družinska razmerja v času, ko se je svet obrnil na glavo. Izhaja iz vprašanja, kako o družbi mislijo in kako se v njej znajdejo generacije, odraščajoče v času vse večjega nezaupanja in razpadanja obstoječih sistemov, vzgajane na način, ki jih v isti sapi uči skrajnega individualizma in univerzalne strpnosti, ko družbeni razkoli in razlike vedno bolj posegajo tudi v naša zasebna življenja. Kako »družbo znanja, strpnosti in dialoga« doživljajo generacije, ki so neprimerno bolj razmišljajoče kot katerakoli prej in ki so naučene, da morajo znati v vsakem trenutku poskrbeti za lastno (duševno) zdravje in dobrobit, »družbeno dobro« pa je zanje abstrakten pojem, nekaj, po čemer hrepenijo, a za kar nimajo ne načrta ne orodij, s katerimi naj bi ga dosegle? »Predvsem želimo spročit to, da mladi nismo ne žrtve ne jezni protestniki, ampak povedati, kakšno je naše stanje, kaj doživljamo in kje smo. Vse to pa sporočamo skozi format treh družin.« Konec januarja 2021, sredi najhujše koronske teme, je bilo sodelujočim mladim zastavljeno vprašanje: kako si predstavljate svetlo prihodnost, kakšne so vaše želje? Temu je sledila tišina, nato pa previdni, skromni, nepretenciozni odgovori, ki so razgalili drugo plat te »fleksibilne, nestanovitne, samozavestne, drzne, prodorne in hitre« generacije prihajajočih mladih, vzgojenih v prepričanju, da je vsak od njih rojen za velike stvari in da jim pripadata tako svet kot prihodnost: strah, negotovost, nemoč, občutek o nesmiselnosti dejavnega vključevanja in nezmožnosti akcije. To je bilo izhodišče za poglobljen proces skupinskega pisanja, v katerem je s pomočjo vodenih improvizacij vsak igralec razvijal svoj lik in na podlagi katerega se je izoblikovala podoba treh sodobnih slovenskih družin in odnosa staršev do vprašanja prihodnosti otrok, kot to vidijo in doživljajo mladi. Prek družin (eno smo zasnovali na prizoru družinskega nasilja, drugi dve pa na prizorih o politični nekorektnosti), prikazanih v naši uprizoritvi, obravnavamo medgeneracijsko odgovornost, rdeča nit pa je vprašanje, kaj se v pregovorno zaprti slovenski družbi, kjer se smejemo navzven, jočemo pa navznoter, skriva za srečno družinsko fasado. Svet, ki se tako izriše pred nami, je poln konfliktov, nasilja, razrednih razlik, družbenih in osebnih hipokrizij in paradoksov, pa tudi želje po razumevanju, smislu, združevanju in preprosto – življenju. »Ne želimo potlačiti odraslih in povzdignit sebe. Želimo ustvarit situacijo, v kateri bi lahko sodelovali vsi.« Mlado Mladinsko Program deluje po načelu vajeništva, v njem pa pripadniki različnih generacij – mladi mladinci in člani avtorske ekipe – v procesu sodelujejo kot enakovredni sogovorniki in soavtorji. Klasično hierarhično razmere učitelj – učenec zamenjuje razmerje mojster – vajenec, v katerem je starejši mlajšemu hkrati mentor in enakovreden soustvarjalec, prenašalec vednosti in enakovreden sogovornik. Bistveni del programa je tudi »ostrenje misli«, vadba v prepoznavanju sočasnega družbenega dogajanja in refleksija o njem, artikulacija lastnega, argumentiranega mnenja glede posamičnih družbenih pojavov in dogodkov ter iskanje načinov za vključevanje tega mnenja v javni diskurz. V ta namen sodelujoči mladi ob individualnem vodstvu mentorjev ustvarjajo vsak svoj gledališki esej, pripravljajo intervjuje in se vključujejo v javne debate, vzpostavili pa smo tudi sodelovanje s časnikom Dnevnik, v katerem mladinke in mladinci vstopajo v dialog s priznanimi kolumnisti. »Mlado mladinsko je postalo skupnost, v kateri lahko govorimo o tematikah, ki nas težijo. Zdi se mi, da bi jo bilo dobro širiti. Skupnost, ki ima posluh in čas za vse, lahko spreminja svet, pa čeprav je majhna.«

Boks z Dejanom Zavcem

15. 1. 2022

V rubriki Hudo športni gremo v ring. Naše raziskovanje borilnih veščin namreč nadaljujemo z boksom. To je, kot ji pravijo, kraljevska borilna veščina in tudi eden izmed kondicijsko najbolj zahtevnih športov. O boksu pa nam bo pripovedoval naš nekdanji najboljši boksar Deajn Zavec.

Digitalne pravice mladih

15. 1. 2022

Telefon, televizija, računalnik in vse vrste družbenih omrežij so danes del našega vsakdana, brez njih si življenja skoraj ne moremo več zamisliti. V času šolanja na daljavo pa je digitalni svet postal še kako pomemben in nujen, s tem pa se je povečal tudi čas, ki ga mladi preživijo na spletu. In ker imajo otroci in mladostniki povsod po svetu enake splošne človekove pravice, imajo zdaj te pravice tudi v digitalnem svetu. Letos je namreč začel veljati 25. splošni komentar Odbora za otrokove pravice Združenih narodov, ki poudarja, da morajo biti pravice vseh otrok spoštovane, zaščitene in izpolnjene tudi v digitalnem okolju. Gre za pomemben poziv k opolnomočenju in podpori sodobnih otrok pri uresničevanju njihovih socialnih, kulturnih, ekonomskih, državljanskih in političnih pravic v digitaliziranem vsakdanu. Katja K. Ošljak: Izobražujte se o svojih pravicah in dolžnostih, ki jih imate kot državljani in državljanke. Ne pristanite na-to, da ste na spletu zgolj uporabnik. Treba je brati in s tem boste pridobili razumevanje, ki vam bo pomagalo tudi na spletu. Ščitite sebe in druge na način, da ste pozorni, kaj se dogaja okoli vas, in premislite, kaj, kdaj in zakaj kdo kaj reče na spletu. Če se vam zgodi kaj slabega ali pa komu drugemu pa poiščite pomoč. V studiu so se nam tokrat pridružili učenci Osnovne šole Danile Kumar: Sara Halilovič, Lucija Pagon, Tara Radulovič in Nejc Kiš. Poleg mladih pa je bila z nami še Katja K. Ošljak z Zavoda za digitalno vzgojo Vsak. Skupaj smo iskali odgovore na vprašanja, kaj je digitalna pismenost in kultura, kako smo na spletu lahko varni in kaj digitalne pravice otrok pravzaprav so ter kako jih lahko uresničujemo v praksi. Po telefonu pa se nam je pridružil Marko Puschner in mladim podal koristne nasvete, kako biti varen na spletu. Lucija: Na spletu vedno pazite, kaj klikate, kaj pišete, kaj objavljate. Vedno premislite. Sara: Bodite pozorni in spoštljivi. Tara: Pazite kaj objavljate in kaj nalagate na svoj računalnik.

Kapucar, belgijska mladinska nadaljevanka, 22/52

14. 1. 2022

Soufian Kapucarju namigne, da bodo rdeči zvečer spet napadli, in ta misli, da ima tokrat prednost. Toda rdeči so korak pred njim in eden od njih ga premoti, da lahko drugi medtem oropajo brivnico. Flo si prizna svoje občutke do Pietra in ga hoče na vsak način zavarovati, Kenza pa ga pošlje naravnost v levje žrelo.

Mepi -mednarodno priznanje za mlade

12. 1. 2022

Projekt Mepi – mednarodno priznanje za mlade je program, ki je namenjen temu, da mladi sprejemajo izzive in se udejstvujejo v prostovoljnih, športnih, kulturnih, intelektualnih in avanturističnih dejavnostih, pri tem pa spoznavajo sami sebe, gradijo svojo osebnost in se učijo vztrajnosti, odgovornosti in zaupanja v lastne spodobnosti. Ne gre torej za kratkotrajno nalogo ali le za enkratno potovanje v tuje dežele, temveč za večletno usposabljanje, napredovanje in prostovoljno delo. Program je namenjen mladim od 14. leta naprej, ki ga vodijo mentorice ali mentorji po osnovnih in srednjih šolah ter na nekaterih drugih izobraževalnih in mladinskih organizacijah. Več o svojih izzivih, izbranih področjih napredovanja, odpravi, priznanjih in časih, v katerih živimo, so nam povedali: Lan Mohorič Bonča - Gimnazija Škofja Loka Zala Kapitler (prej Gimnazija Celje - Center, zdaj že študentka) Ožbej Kozmelj (prej ŠC Škofja Loka, zdaj že študent) Hana Bujanovič Kokot (prej Gimnazija Kranj, zdaj že študentka) Polona Tušar, MEPI mentorica na British International School of Ljubljana, tudi sama prejemnica zlatega MEPI priznanja več let nazaj.

Skoraj nikoli I.: Žaromet, angleška mladinska nadaljevanka, 1/13

11. 1. 2022

Girls Here First je dekliška skupina, ki se skupaj s fanti iz skupine Wonderland znajde v finalu glasbene oddaje Žaromet. Sodnica Sasha Small se odloči, da bo kot menedžerka raje sodelovala s skupino GHF kot pa z Wonderlandom. Fantje so razočarani. Trudijo se najti navdih in ustvarjati naprej. Almost Never I. /2019/ Velika Britanija avtor serije: Jeremy Salsby, Paul Rose scenarist: Paul Rose režiser: Ben Kellett, Jack Casey v glavnih vlogah: Nathaniel Dass, Harry Still, Oakley Orchard, Tillie Amartey, Colin Hoult, Emily Atack, Tess Daly, Kimberly Wyatt, Ryan Early

Film Prometejeva učna pot

8. 1. 2022

Z učenkami in učenci Osnovne šole Trbovlje smo se odpravili po zanimivi učni poti. Mladi so ustvarili poučen film, ki so ga naslovili Prometejeva učna pot. Ta povezuje rudarsko zapuščino Trbovelj s sodobnostjo, z modernimi tehnologijami pa gleda tudi v prihodnost. Ustvarjalci filma so zadano nalogo raziskovali skozi pomen besede kumeratšaft. Poleg vsega naštetega pa so predstavili tudi posebnosti svojega kraja. Kako so ustvarjali in kaj pomeni posneti film, so povedali v oddaji Hudo.

Ana Stergar

8. 1. 2022

Polja zanimanja Ane Stergar so široka, a vedno usmerjena v umetnost. Že od malih nog pleše balet, piše in igra flavto. A z vstopom v srednjo šolo je resnejše postalo predvsem njeno pisanje. Najljubši ji je prosti verz, obvlada pa tudi pisanje haikujev. Večkrat je že sodelovala na natečaju za najboljši gimnazijski haiku, kjer je nekajkrat tudi zmagala, objavlja pa tudi krajša prozna dela in poezijo. »Poezija je zame ustvarjanje, ko se usedeš, razmišljaš o svojih mislih in razdelaš na papirju, kaj se ti dogaja v glavi. Tako organiziraš strahove in vprašanja, sočasno pa ustvariš nekaj lepega.« 1 Črepinje svojega ogledala sem si nasula v čevlje, zrak vse okoli mene ima okus po pepelu, ožgana debla ožganih dreves, blazinice prstov zoglenele. Kdo sem, ko zašijem krvaveče rane? Kdo sem, ko utišam brnenje, ko pogoltnem svitek vrvi, stkane iz črnih lukenj zavesti? Okostje, naplavljeno po nevihti, 12 parov reber, pobeljenih od sonca, sterilno, čisto, prazno. Kdo sem, ko od mene ostanejo le dobre stvari? 2 Pred mojim vrtom rasteta grm hortenzij in velika vrtnica, zakrivata kletno okno. Pod mojim oknom stoji par superg v beli barvi s črnimi črtami. Za mojim domom je zasajen moj javor, samo moj, dobila sem ga za prvi rojstni dan. Desno od njega je okrasna sliva mojega brata. Moj dom ima igrišče in tobogan s hriba. Moj dom ima velika podstrešna okna. Moj dom ima zlate lase in očala in igra nogomet za mojim drugim domom s svojim drugim domom. Moj dom prinese češnje v košari. Moj dom peče mafine pri sebi doma. Moj dom je poln ogledal in pred njim je nizek hrib, po tleh plešejo dekleta in grozdje se vsuva z brajde. Moj dom sedi na mojem stolu in piše moje pesmi in se vrti okrog mojih drugih domov, ker ima domotožje.

Napredovanje v aikidu

8. 1. 2022

Po novoletnem premoru v rubriki Hudo športni nadaljujemo z raziskovanjem borilnih veščin. Pred novoletno čestitko Mie Krampl smo raziskovali aikido in z njim tudi nadaljujemo. V naslednjih minutah bova z vami v družbi trenerja aikida Aleš in Špela.

Kapucar, belgijska mladinska nadaljevanka, 21/52

7. 1. 2022

Flo spozna, da ni ravnala prav, zato iz učiteljevega poštnega predala poskusi izbrisati oddani projekt. Kenza je besna nanjo in na Basima, toda vseeno se odloči, da bo še naprej pomagala Kapucarju. Soufian je videl, da sta se Pieter in Mrena poljubila, zato se hoče maščevati. Skuje načrt, ki Kapucarja in njegovo ekipo popelje naravnost v past.

Kapucar, belgijska mladinska nadaljevanka, 20/52

7. 1. 2022

Po Basimovi zaslugi ekipa zdaj ve, kdo je eden od članov tolpe. Potrebujejo samo še ime. Morena obišče Pietra, da bi ublažila napetost, ki vlada med njima, odkar sta se skoraj poljubila. Toda njun pogovor se navsezadnje konča s poljubom, ki sta mu od daleč priča Flo in Soufian.

Z Bleda v Dubaj odmevalo naravoslovno znanje slovenskih mladih

5. 1. 2022

V Dubaju v Združenih arabskih emiratih se je pred kratkim končala 18. Mednarodna mladinska naravoslovna olimpijada, na kateri so se s kemijo, biologijo in fiziko uspešno spoprijeli slovenski srednješolci, saj so prejeli kar 6 odličij. Gostili smo jih v nocojšnjem Gymnasiumu. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič

Vstop v leto 2022 z Gitico, Veroniko, Hano in Tonijem

1. 1. 2022

V letu 2021 smo v Kulturomatu gostili veliko mladih in nadobudnih ustvarjalk in ustvarjalcev, ki so dejavni na vseh področjih umetnosti. Skupaj z rubriko smo spremljali njihovo umetniško udejstvovanje, izide pesniških zbirk, fotografske razstave, izide skladb in albumov in še bi lahko naštevali. Zato smo za prvi Kulturomat v letu 2022 pred mikrofon povabili štiri mlade ustvarjalce oziroma goste preteklih Kulturomatov, ki bodo z nami delili, kakšno je bilo zanje leto 2021 ter kaj jih čaka v novem letu. Gitica Jakopin Gitica Jakopin je vsestranska umetniška ustvarjalka, ki se posveča raznim projektom. Njen zadnji in največji je izid pesniške zbirke v sodelovanju s fotografinjo Tajo košir Popovič. Gitici poezija vsekakor ni tuja in ima veliko slovenskih ter tujih vzornikov, od katerih črpa navdih, pisanja poezije pa se je prvič lotila z vstopom v srednjo šolo. Tekom epidemije je čas izkoristila za ustvarjanje novih pesmi in oblikovala zbirko, ki jo sestavlja 50 pesmi, ki skupaj s fotografijami obsegajo 100 strani. Zbirka nosi naslov Njej, posveča pa jo svoji babici – Gitici. Veronika Nikolovska Veronika se je resneje s pisanjem besedil in glasbe začela ukvarjati z vstopom v srednjo šolo. Tako je ob zaključku srednješolskega izobraževanja tudi sama napisala besedilo svoje prve skladbe, glasbeno pa jo je opremila s pomočjo prijateljev, pri čemer se je zgledovala po svojih glasbenih vzornicah. Skladba, ki se je premierno odvrtela septembra 2020, nosi naslov Dancing through Life - Ples skozi življenje. V Kulturomatu pa bomo prisluhnili tudi njenemu novemu singlu - Control me. Hana Bujanovič Kokot Knjige prepredajo življenje Hane Bujanovič Kokot. Z vstopom v osnovno šolo se je lotila pisanja kratkih zgodb ter pisanje nadaljevala v gimnaziji. Njen najljubši žanr pa že od otroštva ostaja fantastika. Osvojila je veliko literarnih nagrad, na Gimnaziji Kranj pa je kot sourednica uredila izid kar treh literarnih zbornikov, zadnji izmed njih nosi naslov Akt. Before Time in Toni Lah Kamniška indie pop/rock zasedba Before Time je nastala leta 2017. Že od samih začetkov ustvarjajo izključno avtorske skladbe oziroma, kot pravijo sami, produkte svojih internih občutij in preslikav iz okolice. Njihov glavni cilj pa je lovljenje novega zvoka. Leta 2019 so zmagali na Špil ligi, pred kratkim pa izdali svoj singel in videospot z naslovom Črne slike. Skupino sestavljajo Naja Lipičnik kot pevka in tekstopiska, kitarist Aleksander Leon Štukelj, basist Peter Mandelj Mejač, bobnar Domen Flerin in kitarist Toni Lah, ki bo skupino zastopal tudi v tokratnem Kulturomatu. Vsem štirim želimo veliko uspeha in ustvarjalnosti v prihajajočem letu 2022. Prav tako pa ustvarjalno leto želimo tudi vsem ostalim dosedanjim gostom Kulturomata in se veselimo vseh, ki boste z nami v letu 2022.

Športna plezalka Mia Krampl o najuspešnejši sezoni do zdaj

1. 1. 2022

Z rubriko Hudo športni ste v minulem letu lahko ob koncih tedna našli marsikatero idejo za športne aktivnosti in s tem skušali poskrbeti za pot proti svojim športnim ciljem. Zato smo za prvo letošnjo posneli pogovor s športnico, za katero je v minulem letu najuspešnejša sezona do zdaj. Članica slovenske reprezentance v športnem plezanju Mia Krampl je nastopila na olimpijskih igrah v Tokiu, kjer se je športno plezanje prvič predstavilo kot olimpijski šport, na svetovnem prvenstvu v Rusiji je osvojila srebrno medaljo v kombinaciji, dobro je nastopala tudi v svetovnem pokalu. O tem, kakšen je njen pogled na minulo leto, se je z Mio Krampl pogovarjal Aleš Ogrin.

Srečno 2022!

1. 1. 2022

Prva oddaja v letu 2022 je bila obarvana s pogledom nazaj in naprej. Z nami so bili devetošolci Waldorfske šole Ljubljana in Prežihovega Voranca: Tomaž, Sofia, Andreas, Ajda, Iza, Aurora, Marko, Neža, Zala in Stela. Govorili smo o tem, kako so preživeli praznovanje novega leta, kakšno je bilo zanje leto 2021 in kaj jih čaka v letu 2022. Vsak izmed gostov pa je mladim poslušalcem in poslušalkam posvetil prav posebno novoletno čestitko ter glasbeno željo. Poleg mladih se nam je pridružil tudi igralec Nik Škrlec, s katerim smo se prav tako ozrli nazaj, tudi Nik pa je mladim zaželel (ne)uspešno leto 2022. Nik Škrlec: »Vsem poslušalkam in poslušalcem želim čim več ponesrečenih poskusov, neuspeha in spodletelih ciljev, ker je to najboljši kazalec dobrih zgodb in idej. Kadar nam nekaj spodleti in se vse poruši, imamo odlično možnost, da premislimo, kaj počnemo in gremo naprej. Verjamem, da so največje stvari zgrajene na največ neuspeha in v tem moramo uživat. To je ena sama igra zato vam želim čim več fejlov.«

Prazniki

31. 12. 2021

V letošnji zadnji Osvežilni fronti bodo predstavili nenavadne praznike, obiskal jih bo Božiček, v Epskem filmu bodo preverili, kaj se lahko naučimo iz božičnih filmov, Bobi in Silvester bosta praznovala svoj praznik, V Kvikikvizu pa se bosta v praznični oddaji pomerila televizijska voditelja Nik Škrlec in Jože Robežnik.

Kako je pred 30 leti nastala naša ustava?

29. 12. 2021

Kako se je Slovenija osamosvojila in kako je nastala naša ustava? Zgodovinski podatki, strokovne podrobnosti, arhivske zanimivosti in osebne izkušnje tistih, ki so bili vpeti v dogajanje ... Mikrofon sta v rokah držala dijaka Tinkara Matičič in Mark Djuraševič, z našimi sogovorniki pa smo se dobili v Državnem zboru, na Pravni fakulteti in Inštitutu za novejšo zgodovino.

Božič je praznik, ki povezuje

25. 12. 2021

V duhu božiča bomo tokrat nagnili druženje z mladimi gosti z gorenjskih in ljubljanskih koncev k povezovanju, solidarnosti in sočutenju. K temu, da pravzaprav ni "drugih" in da smo vsi povezani in soodvisni ter soustvarjamo kakovost bivanja v skupnosti, ožji in širši. Pripravili smo vam tud čisto pravo božično pravljico v živo, ki jo bo interpretirala kamišibajkarica Jadranka Završnik, podarili pa bomo tudi knjižne novosti tistim, ki nas boste poklicali v oddajo in voščili vsem kaj lepega. Dobro mora krožiti. Se slišimo! Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič

Prazniki I Kviki kviz

25. 12. 2021

Z nami sta Jože Robežnik in Nik Šrlec. Kaj pa to?! Kdo bo zmagal Kviki kviz?

Prazniki I Retrolaver I Božični

25. 12. 2021

Silvester in Bibi podeljujeta nagrade za leto 2021

Prazniki I Zbambuzlanije I Božiček

25. 12. 2021

Žak že spet ni dobil pravega darila. Poklical je Milo, ki ima tokrat s sabo bestico Angeliko.

Prazniki I Epski film

25. 12. 2021

Kaj so nas naučili božični filmi?

Prazniki I Kvikiji

25. 12. 2021

Ste že kdaj slišali za dan brez umazane posode? Kaj pa za Objemi svojo mačko dan? Tudi ne? Potem pa si definitivno morate ogledati današnje kvikije, v katerih bom govoril o nenavadnih praznikih ter o ljudeh, ki jim je vsak, še tako bizaren praznik, dovolj dober razlog za žurko.

Prazniki I Retrolaver

25. 12. 2021

Vas zanima, kako narediti praznik? Silvester je za Bobija naredil Bobi dan.

Prazniki I Zbambuzlanije I Pesmica

25. 12. 2021

Vesel božič in srečno novo leto vam želi celotna ekipa Osvežilne fronte!

Prazniki I Aktualno

25. 12. 2021

Osvežilci in osvežilke se do spomladi poslavljamo. Srečno!

Slovenci v Italiji: Vklop; organiziranost slovenske narodne skupnosti v Italiji

23. 12. 2021

Tokrat je govor o organiziranosti slovenske narodne skupnosti v Italiji. Gosta na daljavo sta predsednika SKGZ in SSO Ksenija Dobrila in Walter Bandelj. O vlogi in pomenu Partitetnega odbora spregovori njegov predsednik Marco Jarc. V rubriki U120 pa se voditeljica Barbara Ferluga zaustavlja ob 6. členu italijanske ustave in ob zakonih o izvajanju in ureditvi zaščite naše narodne manjšine v Italiji.

Slovenski velikani 2022 ustvarjeni v tehniki svinčnika

22. 12. 2021

Pet dijakinj je nadaljevalo delo svojih predhodnic, s katerimi na Gimnaziji Kranj želijo ustvariti serijo portretov Slovenk in Slovencev, ki so pomembno zaznamovali prostor in čas. Portrete je ustvarilo pet dijakinj, ki so bile tudi naše tokratne gostje, Ula Simonič, Monika Sunesko, Klara Stariha in Lavra Šubic. Dijakinje so slovenske velikane ustvarile v tehniki svinčnika (rjava barvica), potujoča razstava pa je svojo pot začela v knjižnici Gimnazije Kranj. Pridružila se nam je tudi njihova mentorica Nataša Kne. Nastali so: Alma Karlin (1889–1950), Rihard Jakopič (1869–1943), Kristina Gorišek Novaković (1906–1996), Nejc Zaplotnik (1952–1983), Oton Župančič (1878–1949), Kristina Brenk (1911–2009), Stanko Bloudek (1890–1959), pater Simon Ašič (1906–1992), Ita Rina (1907–1979), Josip Plemelj (1873–1967), Franja Bojc Bidovec (1913–1985), Janez Bleiweis (1808–1881). Skupaj so tako od leta 2020 ustvarili že 36 portretov Slovenskih velikanov. Do zdaj so upodobili: Leto 2020: Jože Plečnik, France Prešeren, Lili Novy, Jurij Vega, Ana Mayer – Kansky, Primož Trubar, Ivana Kobilca, Janez Puhar, Jakob Aljaž, Zofka Kveder, Rudolf Maister in Ivan Cankar Leto 2021: Edvard Rusjan, Veronika Deseniška, Srečko Kosovel, Ignacij Borštnik, Josipina Turnograjska, Simon Jenko, Angela Piskernik, Ivan Vurnik, Miki Muster, Leon Štukelj, Duša Počkaj in Herman Potočnik Noordung Leto 2022: Alma Karlin, Rihard Jakopič, Kristina Gorišek Novaković, Nejc Zaplotnik, Oton Župančič, Kristina Brenk, Stanko Bloudek, pater Simon Ašič, Ita Rina, Josip Plemelj, Franja Bojc Bidovec in Janez Bleiweis

Kako ravnati z denarjem

18. 12. 2021

Govorili smo o pomenu finančne pismenosti in o znanju upravljanja z denarjem, ki ga dobite mladi. Naj bo to z žepnino, darili ali pa s plačilom za dela, ki jih opravite. Z nami so bili učenke in učenci z Osnovne Šole Solkan, ki prek delavnic in primerov dobrih praks na šoli pridobivajo znanja o finančni neodvisnosti. Kako udejaniti pregovor kamen na kamen palača, zrno na zrno pogača, boste izvedeli v oddaji Hudo.

Stin Brinovec - Killa Brin

18. 12. 2021

Stin Brinovec je mlad kamniški rapper, ki nastopa z misterioznim psevdonimom, Killa Brin. Do danes je izvedel že dva koncerta in v dveh krajših albumih izdal šestnajst skladb. Je zelo motiviran posameznik, ki mlajšim kolegom v rap svetu svetuje: Pišite, pišite in še enkrat, pišite.

Osnove aikida

18. 12. 2021

V rubriki Hudo športni nadaljujemo z raziskovanjem borilnih športov, in sicer z Aikidom. Odšli smo v dojo Dokiai, ker smo izvedeli več o tej obrambni borilni veščini. Rubriko sva pripravila Aleš in Špela.

Prejemniki državnih priznanj naj prostovoljec 2020

15. 12. 2021

Prostovoljstvo je v Sloveniji zelo razširjeno in predstavlja enega izmed stebrov naše družbe. O nesebični pomoči drugim in akcijah, ki so jih izvajali, smo govorili s prejemniki državnih priznanj naj prostovoljec 2020. V kategoriji do 19 let sta ga prejela Viktoria Krusharova in Luka Štrukelj, za kakovostno in uspešno delo v daljšem časovnem obdobju v mladinskem sektorju pa ga je prejela Eva Bolha.

Polnoletnost I Kam pes taco moli

11. 12. 2021

Kaj zdaj dela Izabela? Rok sprašuje.

Polnoletnost I Kvikiji

11. 12. 2021

Tokratni kvikiji so uporabni namigi za organizacijo epske žurke in nepozabnega partija za osemnajsti rojstni dan.

Polnoletnost I Kam pes taco moli

11. 12. 2021

Izabela se pogovarja z Matejom in Žanom o filmu, naravi in podnebnih spremembah

Polnoletnost I Ni zime za eskime

11. 12. 2021

Lahko se tetoviraš, lahko voliš, lahko greš v zapor. Vas zanima, kaj še lahko delaš? Glejte video.

Polnoletnost I Retrolaver

11. 12. 2021

Bobi in Silvester komentirata komentarje. Vas zanima, kateri komentar je zmagal?

Polnoletnost I Zbambuzlanije

11. 12. 2021

Babi in Dedi svetujeta Maši, kako pripraviti super rojstnodnevni žur.

Polnoletnost I Zbambuzlanije

11. 12. 2021

Novak bi si rad spremenil ime. Starša nad tem nista navdušena. Bi si vi spremenili ime?

Polnoletnost I Aktualno

11. 12. 2021

Kaj početi, če ste iz Kranja? Kaj je KluBar? In kako vse se zamotiti v prostem času?

Polnoletnost I Zbambuzlanije

11. 12. 2021

Dojenčka sanjata o tem, kaj bo, ko bosta polnoletna.

Polnoletnost

8. 12. 2021

V tokratni oddaji Osvežilna fronta vas bodo ustvarjalci pripravili na eno največjih prelomnic v življenju, na polnoletnost. Med drugim bodo iskali odgovore na vprašanje, kaj lahko končno v življenju počnemo, ko dopolnimo osemnajst let, zbrali pa so tudi uporabne namige za organizacijo epske žurke za osemnajsti rojstni dan.

Trema in javno nastopanje

11. 12. 2021

Z mladimi novinarkami in novinarji s I. osnovne šole Celje smo govorili o tremi in javnem nastopanju. Pred mikrofon so v okviru novinarskih delavnic povabili zanimive sogovornike, pripravili pa so tudi mnogo nasvetov o tem, kako lahko suvereno izpeljemo svoj nastop. Naj bo to pred razredom, na odru ali na športnem tekmovanju.

Jon Vitezič & UTRIP

11. 12. 2021

Jon Vitezič je novi mladi glasbeni up, ki se je v preteklem mesecu slovenski javnosti predstavil s singlom in videospotom z naslovom UTRIP. S petjem se je srečal v osnovni šoli, ko je obiskoval zbor nato pa je poprijel tudi za kitaro. Besedilo njegovega prvega singla, ki je izšel pri založbi Nika, je napisal že leta 2018 in je letos dobilo še zvočno ter vizualno podobo. Kot pravi Jon sam, njegov glasbeni slog temelji na sodobnih vokalnih interpretacijah in kitarski melodiki. Pri snemanju singla UTRIP sta sodelovala tudi producent Peter Dekleva in bobnar Martin Janežič - Buco, za mastering pa je poskrbel Gregor Zemljič. Več o Jonovem ustvarjanju pa lahko izveste v tokratnem Kulturomatu. Jon Vitezič o skladbi: »Pesem UTRIP je bila sprva napisana v angleščini, z naslovom BLEED, in je bila nato prevedena v slovenščino. Govori o vzponih in padcih v odnosu med dvema osebama in kako je ljubezen včasih močna, včasih pa zelo oddaljena. UTRIP je pesem, ki sem jo najdlje kreiral in dobro odraža moj stil “songwritinga”. V procesu snemanja in same produkcije sem se povezal s Petrom Deklevo, s katerim sva ustvarila dinamičen in romantičen komad, ki se bo dotaknil mladih src. S pesmijo UTRIP se začenja moja glasbena pot in mi bo zato vedno pri srcu.« Peter Dekleva o sodelovanju z Jonom: »Takoj, ko sem prvič slišal Jonove komade, sem vedel, da je na njem nekaj posebnega. Igral jih je samo na akustično kitaro, brez ozvočenja in bil sem popolnoma očaran. Tekom snemanja plošče sva zgradila posebno vez in lahko rečem, da je to zame eno izmed najlepših sodelovanj.«

Pravilna tehnika v kickboxu

11. 12. 2021

Minulo soboto smo govorili v kickboxu in povedali da gre za kontaktno borilno veščino, ki jo sestavljajo različne tehnike udarcev z rokami in nogami ter gibanj, podobnih kot pri klasičnem boksu. Zdaj pa je čas, da se preizkusimo še v praksi.

Antologija haikujev slovenskih srednješolcev 2001-2021

8. 12. 2021

V tokratnem Gymnasiumu so se nam v studiu pridružili dijaki Julija Domjan, Pika Kovač, Ana Stergar in Peter Pongrac. Dijaki, ki so bili s svojimi haikuji nagrajeni na slovenskih srednješolskih natečajih, so zdaj svoje mesto našli v pravkar izdani Antologiji haikujev slovenskih srednješolcev 2001-2021. V njihovih pesmih se kažeta tako ustvarjalnost kot duh časa, kar smo prikazali v tokratni oddaji, v kateri smo z mladimi govorili o poeziji, kaj jim pomeni, kako jo ustvarjajo in kaj haiku pravzaprav je. Poleg mladih se nam je v studiu pridružil tudi Edin Saračević, urednik antologije in vodja natečaja za najboljši srednješolski haiku. Kaj je to Haiku? Haiku (japonsko ??) je trivrstična pesniška oblika japonskega izvora. Danes velja za najbolj razširjeno pesniško obliko na svetu. Kot kaže, je njena kratka forma, po drugi strani pa filozofska, intuitivna, globoka vsebina, idealna duhovna hrana za sodobnega človeka, ki marsikdaj nima časa opaziti sebe, svojih resničnih potreb, drugih. Haiku skrajno zgoščeno prikazuje trenutek iz narave, ki se povezuje z dogajanji v človekovi notranjosti. Prvi verz idealnega haikuja ponazarja osnovno podobo, ozračje, naznačitev čustva oziroma misli; ta podoba se včasih logično, včasih presenetljivo dopolni z zadnjim verzom, v osrednjem verzu pa je izraženo tisto, kar sproži, privede do take dopolnitve. Julija Domjan Tvoja roka v moji. Šah-mat. Pika Kovač Nagovarja me celo ulična svetilka osamljenost. Ana Stergar predolgo se že utapljam v oceanih modrih oči Peter Pongrac V objemu srce trka: "Smem vstopiti?"

Decembrski običaji nekoč in danes

4. 12. 2021

Z mladimi novinarji z OŠ Matije Čopa Kranj smo pričarali decembrsko vzdušje. Govorili smo o Miklavžu, peki brezglutenskega peciva, o starih decembrskih običajih in navadah nam je več povedala Urša Košir iz Otroškega stolpa Pungert, poklicali smo režiserja Mitjo Okorna in izvedeli, kako je decembra na tujem, poslušalcem pa zastavili nagradno vprašanje ...